Pred dobrima dvema tednoma sem dva dni preživel v dolini Za jezeram (Dolina Triglavskih jezer). Istočasno in ne po naključju so dolino obiskali kolegi geologi iz Ljubljanske univerze ter nekaj njihovih prijateljev, ki so bili zraven bodisi za strokovno pomoč, fotoreportažo in seveda fizično delo (najbolj pomembno). Njihova naloga je bilo geološko in geomorfološko kartiranje okolice Ledvice in Dvojnega jezera ter pobiranje jezerskih sedimentov za geokemične analize.

Čudovito je bilo videti, s kakšnim zanosom in voljo so znosili nečloveško težek tovor od Planine Blato do Ledvice, da so z raziskavami sploh lahko začeli. To je lepo videti predvsem zaradi tega, ker v živo vidiš, koliko še nekaterim ljudem pomeni tisto prvinsko raziskovalno delo, ki ga v današnjem času, v katerem je važen nek hipni, trenutni uspeh posameznika (npr. kolikokrat v 12 urah nekdo preteče Dolino Triglavskih jezer gor in dol) malokdo razume, kaj šele spoštuje in predvsem uporabi za potrebe odločanja. Raziskovalci so sicer tudi sami ujeti v svoj ozek krog ali vrtiček svoje panoge in se le stežka povezujejo med seboj, kaj šele, da bi s svojimi rezultati in rezultati drugih raziskovalcev prikazali celostno sliko njihovega raziskovalnega dela, ki bi bila uporabna v realnem življenju, v procesih odločanja, kaj in kako s prostorom, v katerem živimo, kaj in kako z delovanjem ljudi v prihodnje in podobno. Če povzamem tole bluzenje in malce slikovito opišem odnos odločevalcev (npr. županov, politikov na državni ravni, direktorjev, turističnih delavcev, …) do raziskovalnega in znanstvenega dela, potem lahko rečem, da marsikdo od omenjenih kravatarjev bolj verjame analizi oskrbnika npr. Koče pri Triglavskih jezerih o stanju doline oz. nekoga, ki dobro pozna nekoga, ki se dobro spozna na to zadevo, kot pa, da bi verjeli raziskavam in spoznanjem o dolini. Na tem mestu naj povem, da tu le močno karikiram in skušam podati splošno sliko o raziskavah in njihovi povezavi do odločitev na najvišji ravni, to pa nima nobene zveze s trenutnimi raziskavami, ki se dogajajo v dolini Za jezeram.

Včasih je še vedno med raziskovalci različnih strok (geologi, geografi, biologi, zoologi, …) čutiti neko rivalstvo bolj v negativnem kot v pozitivnem smislu, kar se  mi zdi glede na število raziskovalcev v Sloveniji in potencialu, ki ga imamo popolnoma nesmiselno. Problem vidim predvsem v tem, da se v vsaki stroki najde kakšna močna osebnost na položaju, ki vse, kar skušajo dobrega narediti raziskovalci za povezovanje, uniči. Žalostno. Čutiti je tudi medsebojno borbo za EU projekte, prerekanje o tem, kaj bo kdo in zakaj, namesto, da bi naredili nekaj pametnega skupaj. Vseeno se čuti tudi neke spremembe in nakazujejo se sodelovanja, ki bodo mogoče v prihodnosti dala večjo težo raziskovalnemu delu, za katerega marsikdo misli, da je le zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Ojoj ljudje, ko bi videli, koliko truda so morali npr. prijatelji geologi vložiti za to, da so v parih dneh opravili vse terensko delo in da jih pravo “možgansko” delo z analizami čaka v dolini. Kje so šele rezultati. Da ne omenim znanja, ki ga moraš imeti, da vse to lahko spelješ, kot vemo pa znanje ne raste kot plevel na vrtu.

V zadnjih letih se je v dolini Za jezeram zvrstilo kar nekaj raznovrstnih raziskav, ki dokazujejo izjemno delo narave na tem majhnem koščku sveta, za katerega je seizmolog Albin Belar že leta 1906 pisal vladi na Dunaj, da naj ga zavaruje kot narodni park. Izšlo je tudi nekaj znanstvenih publikacij, ki so vse po vrsti izrednega pomena. Seveda pa je za večino ljudi jezik raziskovalcev preveč zapleten, pomanjkanje časa pa raziskovalcem ne omogoča opraviti še enega velikega truda in svoje rezultate predstaviti v poljudnem jeziku.

Naslednje leto bo 90 letnica prvega zavarovanja doline Za jezeram. Priložnost, da se javnosti na poljuden način predstavi ena največjih, če ne pa vsaj najlepših naravnih znamenitosti Slovenije.

Do takrat nas čaka še veliko dela, v naslednjih objavah pa bom del lepot in geološko-geomorfoloških ter kanček botaničnih značilnosti doline skušal predstaviti tudi na tem blogu. O nastanku doline sem pred časom že pisal: http://www.fotogaja.si/?p=2475