Enostavno se po določenem času naveličaš te nizke novembrske oblačnosti. Če priznam, sem je sit že prvi dan. Pa smo šli. Na en tak rahlo razširjen družinski izlet, ki se je izkazal za enega najlepših doživetij letošnjih potepanj po Sloveniji. Del Trnovskega gozda, ki se s svojo kamnito peto naslanja na Vipavsko dolino, me navdušuje že skoraj polovico svojega življenja. Plezanje v Vipavskih stolpih, platah in kanjonih, kolesarjenje po vetrovnem in dooolgem hrbtu Nanosa, na čudoviti Čaven, pohajkovanje po Kuclju, nepozabne geološke ekskurzije v študentskih letih, prvi koraki z našima nadobudnežema nad Vitovljami ter v zadnjem času še hoja po robu prepadov, kjer se rojeva burja – na krasnem kraškem robu med Otlico in Sinjim vrhom. To je svet, ki ga potem, ko ga enkrat doživiš, vedno nosiš v srcu.