Vsi, ki radi zahajate v Bohinj veste, da je ta kraj nekaj posebnega. Da je svetloba v Bohinju čudovita in se nenehno spreminja. Da je Bohinj iz fotografskega vidika resnično nekaj posebnega. Zakaj je tako?

Zadnjič sem se odločil, da bom preveril ali so na območju Alp kakšna primerljiva jezera z Bohinjskim. Po kakšni uri sprehajanja po Google Earth sem ugotovil, da je Bohinjsko jezero resnično tako posebno, da ga ni mogoče primerjati z ostalimi jezeri v Alpah. Kaj je tako posebnega, če na Bohinjsko jezero pogledam iz fotografskega vidika:

– orientacija jezera je izrazito V-Z; tako orientiranih jezer v Alpah je izredno malo – orientacija jezera in potek sonca imata velik vpliv na svetlobne pogoje in fotografsko kompozicijo. Sonce zahaja ravno tam, kjer je to iz vidika kompozicije idealno, saj ustvarja sončne zahode nad vencem gora nad jezerom;

– leži na razmeroma nizki nadmorski višini, kar vpliva na to, da je okolica jezera pogozdena in iz fotografskega vidika ustvarja kontraste (modro, zeleno, …);

– jezero je odprto proti vzhodu;

– pobočja v okolici jezera se sprva počasi dvigujejo, nato pa se strmo poženejo k višku. Jezero je torej še vedno dovolj odprto na vse strani;

– jezero je zaprto prozi zahodu v obliki podkve, torej s treh strani, juga zahoda in severa; tako oblikovanega reliefa v okolici jezer v Alpah ni moč najti. Reliefna izoblikovanost ima velik vpliv na to, kako sončni žarki padajo na jezero in njegovo okolico;

– jezero leži v bližini morja; nimam pojma o vremenskih pojavih, vendar je nekaj na tem, da se sredozemske zračne mase zaletijo v Spodnje Bohinjske gore in ustvarjajo zanimive vremenske pojave, ki vplivajo na svetlobne pogoje v Bohinju;

– jezero leži v izrazito ledeniško izoblikovani kotanji, popolnoma zaprte iz ene strani, kar v določenih delih leta povzroča zadrževanje megle, ki je prav tako iz fotografskega stališča pogosto zaželen dodatek;

– okolica jezera je iz karbonatnih kamnin (večinoma apnenec), ki so sive barve (kontrasti – modra, zelena, siva, …). Velik del Alp je grajen iz bolj temnih, rjavih, temno rjavih, metamorfnih in magmatskih kamnin;
– jezero ni preveliko – tudi to vpliva na fotografsko kompozicijo.

Orientacija vzhod-zahod

Odprtost z vzhoda, zaprta dolina v obliki podkve na zahodu

Jezera na avstrijskem Koroškem; brez visokih hribov v okolici, bolj nižinska jezera, orientacija različna, tudi V-Z, pa JV-SZ

Italijanska jezera na jugu Alp so popolnoma drugačna, velika, v smeri S-J in JZ-SV

Jezera okoli Salzburga imajo smer S-J in niso obdana z vencem gora

Tudi jezera na severnem robu Alp so popolnoma drugačna, večja in brez vencev gora okrog

Seveda imajo Alpe ogromno čudovitih jezer, ki pa so večinoma visokogorska in jih ni moč primerjati z Bohinjskim. Primerjal sem le dolinska jezera.

Saj lahko marsikdo reče, da sem “lokal patriot”, ampak v tem zapisu sem hotel navesti vsaj malo dejstev, malo objektivnosti. Nekaj jezer po Alpah sem tudi osebno spoznal, ampak takih svetlobnih pogojev in take “duše” nima nobeno. To je moje mnenje. In vem, da bo vaše, če ga boste večkrat obiskali, tudi s fotoaparatom.

Se vidimo, v Bohinju.