Tu in tam imam priložnost, da izvedem strokovno vodenje tujih državljanov po parku. Tokrat so nas obiskali nemški študentje geografije, ki so si zaželeli vodenja po Trenti. Izbrali so si čudovit dan. Konec dneva se mi je zdelo, da tudi, če ne bi cel dan izrekel nobene besede, bi bili študentje navdušeni in presrečni. Prihajajo namreč iz dela Nemčije, ki je ravninski in kjer ni moč videti čiste reke ali povsem naravnega gozda, kaj šele visokih hribov. Že na poti na Vršič je bilo vzdihovanja za nekaj kamionov. Kar je nam, ki živimo v teh koncih ter po vrhu še delamo v izjemnem okolju, samoumevno, veliki večini prebivalcev tega sveta, ni. Lepo je bilo videti srečo mladih ljudi, ki so iz neoporečnih potokov v Trenti z navdušenjem pili vodo in se čudili bistrosti, čistosti in lepoti vodotokov. Če jih v popoldanskih urah ne bi voznik avtobusa zaradi strogih pravil časa vožnje začel priganjati k odhodu, sem prepričan, da Trente ne bi zapustili pred nočjo. Odkrito so na koncu priznali, da nam močno zavidajo, kako in kje živimo. Pa niso mislili samo na narodni park, temveč na Slovenijo kot državo, ki jo v okviru študijske ekskurzije raziskujejo celih 8 dni.