Najbolj skrita, najbolj odmaknjena in najvišje ležeča trentarska dolina (Janez Bizjak iz knjige Trenta in Soča), ki sega pod Bavški Grintovec. Ime pomeni za po(u)dnem, s katerim so ločevali to dolino od drugih po vsakdanji poti sonca.

Le na majhnem delu doline so še ohranjene vse nekdanje krajinske značilnosti, njiva s čompami, pokošeni grbinasti ledeniški travniki, objekti z značilno arhitekturo.

Če ima človek že malce geološko in geografsko privajene oči, potem hitro opazi ledeniško čelno moreno (raztresen in različno velik ledeniški material, ki je ostal na čelu ledenika, potem ko se je le ta umaknil oz. stopil), ki jo krasno opazuješ s ceste, ki se za hišami vzpne v strm klanec in iz nje zreš v neobičajno velike balvane v strugi. To so nič drugega kot ledeniški balvani.