Hvaležen sem možnosti, da lahko svet okoli sebe čutim na pristen, otroški način. Še vedno me vse zanima, preseneča, navdihuje. Še prav posebej pa gorski svet. Navdušen sem, na kakšen način in s kakšno hitrostjo se meglice preganjajo čez robove gora, občudujem mogočnost spreminjanja neživega sveta, divjino kamnitih grap, naostrenih in razdrapanih apnenčevih stebrov, ki se zrcalijo v razbitih kosih melišč, intenzivnost in živahnost barv gorskega cvetja, marsikje na nerazložljiv način poganjajočega iz žive skale, trpežnost in hkrati nežnost macesnovih iglic in njegovih pogosto ukrivljenih vej, dišečnost neskončnih preprog neuničljivega ruševja, ostrino vetra, svežino redkega zraka in neobremenjene razglede na dolinski svet, v tistem trenutku na tujino, nerazumljiv vsakdan.

V gore skušamo redno zahajati. Ker pa kot družina delujemo tako, da povsod hodimo vsi skupaj, redko zaidemo v visoke gore. Ker se pač prilagajmo najmlajšemu. A ta vikend se je po spletu okoliščin pokazala priložnost, da z Nejcem okusiva našo hišno goro, ki jo vsak dan gledamo iz kuhinje, kopalnice in spalnice.

Izbrala sva si pot skozi Žrelo, ki jo sam odlično poznam in sem tako lahko ocenil, da nama ne bo povzročala kakšnih težav. In res, uživala sva od prve do zadnje minute, pa čeprav nama vreme ni prizaneslo. Ampak, če si pripravljen tudi na to, potem je slabo vreme lahko tudi pozitivna izkušnja.

Že tako intenzivno doživetje gorske narave je bilo tokrat prežeto še z občutki, ki so bili tudi zame nekaj posebnega. Ponosno hvaležen in hkrati sproščeno pozoren sem ta dan dojemal kot delček in nadgradnja vsega, kar se je v mojem življenju že zgodilo.

Cel kup nepozabnih trenutkov je bilo, izstopa pa Nejčeva želja, da bi videl planiko. Želja je dozorela po tem, ko sva po poti občudovala celo vrsto zvončic, kamnokrečev, … Ali bova danes videla planiko? Če bodo višje gorski travniki, potem sigurno, sem mu dejal. In potem na ozkem robu, tam, kjer sva skoraj rezala meglo in kjer naju je veter utišal, sledi vprašanje: Ati, kaj je to, ali ni mogoče planika? Pogledam in res je bila. Neverjetno, kako iskreno vesel je bil. Planike sva nato občudovala vse do vrha.

Še nekaj utrinkov: