Slemenova špica (1911m) je samostojen, na videz neizrazit vrh, ki leži na meji med dolinama Male Pišnice in Tamarja na eni strani ter severnimi ostenji grebena Mojstrovk na drugi. Že z imenom nakazuje svojo prav posebno reliefno obliko, ki močno izstopa iz neposredne okolice, v širšem območju Julijskih Alp pa gre za eno najpogostejših in značilnih reliefnih oblik, ki je posledica tektonske oz. narivne zgradbe in se izraža v položnejših južnih in strmih, prepadnih severnih pobočij. Z južne strani ima namreč Slemenova špica obliko položnega trikotnega pomola, severna stran pa je močno prepadna.

Med Mojstrovkami in Slemenovo špico poteka izrazit geološki prelom, ob katerem so se kamnine premikale v različnih smereh in s tem postale dovzetnejše za preperevanje. Nastala je izrazita ločnica med vrhovi v obliki poglobitve, ki jo zasipavajo melišča izpod Mojstrovk in ob robu katere poteka zelo obiskana planinska pot iz Vršiča na vrh Slemenove špice. Tudi prelaza Vratca (1807m) nad Vršičem in prelaz Slatnica (1815m), preko katerega poteka planinska pot v Tamar, sta nastala kot posledica omenjenega preloma. Celotno območje so seveda v mlajši geološki zgodovini reliefno močno preoblikovali tudi ledeniki, ki so močno poglobili glavne doline (npr. Planica in Tamar) ter izoblikovali strma severna ostenja.

Širše območje Slemenove špice gradijo srednjetriasne sedimentne kamnine t.i. tamarske formacije, nastale v različnih morskih okoljih nekdanjega oceana. Tamarsko formacijo zastopajo apnenci, laporji in dolomiti, v katerih so ostanki fosilov školjk, foraminifer, polžev, … Osrednji vrh Slemenove špice pa skoraj v celoti sestavljajo dolomiti z roženci. Če boste dovolj pozorni, boste na območju opazili iz kamnine štrleče tvorbe, nekakšen “pozitivni relief”, “štampiljke”, pogosto v obliki gomoljev ali pa kot tanke plasti, proge, skoraj vedno temne barve. To so roženci, organska oblika kremena, ki ga sestavljajo nešteta odmrla ogrodja mrežastih in kremenastih alg (radiolarij in diatomej). Na takih območij so okolica, površje, predvsem pa prst praviloma drugačni. Kremenica je kisla, zato je taka tudi prst, kjer rastejo vrste, prilagojene kislosti. Roženec je človek v Alpah vedno znal smiselno uporabiti, zaradi njegove trdnosti in možnosti obdelave najpogosteje za orodje in orožje.

Vir fotografije: http://www.mikroskopie-ph.de/index-Radiolarien.html

Z vrha Slemenove špice se odpre izjemen pogled na kamnito obzidje Mojstrovk, Travnika, Šit in Jalovca. Če boste pozorni, boste tudi na daleč opazili razliko v barvi, naklonu in strukturi zgornjega in spodnjega dela obzidja. Redko kje ima človek možnost tako nazorno videti ločnico med apnencem in dolomitom ter se skoraj dotakniti meje med dvema povsem različnima nekdanjima morskima okoljema. Nad spodaj ležečimi zelo raznolikimi tamarskimi plastmi je debela skladovnica t.i. glavnega dolomita (na spodnji sliki je glavni dolomit poraščen, rahlo rumenkast), nad njo pa se dviga bel zid zgornjetriasnega, plastnatega dachsteinskega apnenca. Ker je dolomit zelo občutljiv na zunanje dejavnike, se zelo rad kruši, drobi in zato so erozijski procesi tod vsakdanji, močni in obsežni.

Poleg izjemnega razgleda z vrha Slemenove špice so bila za obiskovalce do leta 2016 zanimiva tudi manjša vodna telesca, skoraj jezerca ali očesca, ki so se nahajala na izravnavi južno od vrha, imenovani preprosto Sleme. Jezerca so nastala v manjših kotanjah z deloma neprepustnimi tlemi, njihov nastanek, še bolj pa njihovo nenadno izginotje pa do danes ni bil strokovno pojasnjen.

Slovarček
– Sleme je geomorfološki izraz za enakomerno visoko in široko razpotegnjeno vzpetino, navadno z blago zaobljenim in poraslim vršnim delom
– Prelom je geološki izraz za razpoko, nastalo zaradi premika kamnin
– Nariv je geološki izraz za tektonski premik kamninskih skladov na druge kamnine pod majhnim kotom

Prispevek je objavljen tudi v novi številki Sveta pod Triglavom