09
2015Srečevanja z več 10 milijoni let starimi (v tem primeru več kot 200 milijoni let) fosilnimi ostanki mi vedno znova vzbudi posebne občutke. Pomislim na to, kako kratko je človeško življenje in kako neverjetno dolga je zgodovina Zemlje. Kaj vse se je že zgodilo in kaj vse se še bo. Ampak najbolj me prevzame misel o tem, kako pomembno je zajemati življenje z vsemi čutili, kako pomembno je videti in čutiti stvari in življenje okrog sebe.
Danes, v tem še prav posebno individualnem zahodnem svetu, je težko videti malce čez svoj lasten prag. Sploh se ne zavedamo več, da živimo in smo del skupnosti, del človeške družbe in da živimo v okolju, tistem naravnem okolju, ki je naš edini vir preživetja. Ne zavedamo se, da smo samo en mali del celote, življenja, ljudi okrog nas, kulture, ki smo jo ustvarili ter žive in nežive narave. Zavedanje, da smo del celote, je včasih še najbližje popolni svobodi. Tako lepo je stopiti ven iz svojih lastnih potreb po dojemanju in dokazovanju in biti le del vsega, del vsega življenja na Zemlji. Takrat se v polnosti zaveš, da se v današnjem času premočno trudimo biti všečni, prepoznavni, srečni, izpolnjeni, … In da se ženemo za tako nepomembnimi stvarmi, da kar glava boli.
Pozdravljena megalodontidna školjka. Bog ve, kakšno življenje si imela in kakšen je bil svet okrog tebe pred 200 milijoni let. Danes si nezavedno del našega. Hvala za sporočilo in lepe občutke.
30
2015Človek potrebuje dneve, da se “resitira” in se na novo “skonekta”. Da stopi ven iz vsakdanjega ritma, da lahko zadiha in se posveti sebi in svojim najbližjim. Da začuti sonce, da sploh lahko opazi stvari okoli sebe in vzpostavi odnos do okolice. Danes je to težko, ker ti kot pes čuvaj sledi mobitel. A vseeno se da. Blagor tistim, ki živijo tam, kjer lahko na pragu hiše doživijo mir, stik z naravo. In blagor nam Slovencem, ki imamo vse pred nosom. Zagotovo imamo najbolj raznoliko, najbolj ohranjeno in najbolj lepo državo na svetu, seveda, če ti našteto sploh kaj pomeni.
Za vikend smo si privoščili Sečoveljske soline in spodmole pri Sočergi – Veli Badin. Pred takimi izleti ni potrebno, da preberete 16 knjig in vso strokovno literaturo. Pomembno je, da se naučite ali bolje rečeno prisluhnete, kaj vam okolica govori in da predvsem poslušate otroke in njihova vprašanja. Radovednost otrok ne pozna meja in verjemite, da bodo njihova vprašanja zahtevala od vas vsaj malo brskanja po možganih, pa tudi po internetu in drugi literaturi. S seboj je dobro vzeti kakšno knjižico z rožicami, kakšno zgibanko o kraju, ki ga obiščete ali kaj podobnega. Predvsem pa na sami poti iščite zanimivosti in jih skušajte razložiti otrokom in sebi.
Soline so kraj za pohajkovanje, opazovanje ptic, zgodbice o soli, raziskovanje cvetja in podobno. Za fotografske navdušence pa kraj, kjer motivov ne zmanjka.
Veli Badin pa je kraj, kjer spoznavaš veličastno delo narave, spodmoli so res impozantni. Na poti pa te zamotijo sviloprejka, zelenec, nešteto fosilov, cvetje, šparglji, naravni most. Za finale pa obvezno tuširanje pod spodmoli.
24
2015Tako lepi dnevi so zunaj. A tako hitro minevajo, ne le dnevi, tudi tedni, meseci. Vsak lep dan je zato vredno izkoristiti. Ga vtisniti v spomin.
Veliko smo zunaj, a tako malo srečujemo družinic na naših poteh. Srečujemo jih le tam, kjer je nekaj organiziranega, kjer so standardne poti, kjer so kafiči, infrastruktura, animacija, … Večkrat se vprašam, če nismo pravzaprav mi malce čudni? Dopuščam možnost, čeprav bi imel tudi kaj za pripomnit.
Čudovito je tam zunaj, ko te sonce poboža.






















