Ales Zdesar

Nikon (Nikkor) 200mm f4 Ai

Le malo časa je preživel z mano tale oldtimer, objektiv, s katerim je bilo veselje fotografirati. Res neverjetno, kakšna razlika je med starimi nikonovimi objektivi in sedanjo plastično vojsko pregrešno dragih leč. Ta 200mm fiksni objektiv je tako majhen in tako dobro zgrajen, da ti gredo kocine po konci. Fotografije pa so izredno ostre, kontrastne, brez posebnih napak. Edina pomanjkljivost je zaslonka (f4), zaradi česar je objektiv tudi tako majhen. No ja, pa za tiste, ki ste vajeni autofocusa, bo tale igrača zahtevala malce privajanja na ročno ostrenje, ki pa je tako prijetno, da se ga navadiš v trenutku. Ker prihaja 180mm f2.8, bom tega prijatelja ponudil komu drugemu (cca. 160€), da mu bo v veselje. Za več podatkov me lahko kontaktirate prek maila. Vse o objektivu pa na teh linkih:

http://www.kenrockwell.com/nikon/200f4ai.htm

http://www.momentcorp.com/review/nikkor200mmf4.html

http://www.naturfotograf.com/index2.html

To so pa fotografije objektiva, ki se prodaja:

In nekaj fotografij narejenih s tem objektivom:

Mednarodno leto gozdov

Letos je mednarodno leto gozdov. Nič posebnega, za marsikoga. A vendar je gozd, slovenski gozd nekaj posebnega, nekaj, na kar smo slovenci resnično lahko ponosni. V Evropi smo po gozdnatosti tretja država, kar je res lep podatek. Gozd ni samo dobrina, gozd ima mnogo funkcij, ki jih ljudje, predvsem tisti v mestih, ki redko stopijo v pravi gozd, sploh ne poznajo, kaj šele, da bi jih čutili.

Gozdovi v predverju Kamniško – Savinjskih Alp

Jaz uživam v gozdovih, predvsem sem v zadnjih letih skozi fotografijo uspel pogledati še kam drugam, v krošnje, v podrast in začutil, kako gozd živi, diha, se obnavlja, umira. Čeprav so nižinski gozdovi okrog mest kar utrujeni, v slabi kondiciji, pa je mnogo gozdnih predelov, kjer je še vedno prava divjina, pravi pragozd, brez posegov človeka.

Nad Logarsko dolino

Pod Kriško goro

Trstje, nad dolino Voje

Nekje na Pokljuki

Če koga zanima še kaj več o gozdovih, pa hop na spletno stran: http://www.letogozdov.si/

Fužinarske planine

… nad Bohinjem so jeseni najlepše. Tokrat sem jih obiskal predvsem zaradi preverjanja mnogih izvedenih vzdrževalnih del na planšarskih objektih in napovedanih novih posegov. Na ta način, s sodelovanjem med strokovnimi institucijami, agrarnimi skupnostmi in lastniki skušamo ohraniti žive pašne planine z vzdrževanimi objekti. Ni vedno lahko, vendar je trud mnogokrat poplačan.

Planina Blato

Planina pri jezeru

Planina Dedno polje

Planina Ovčarija

In še detajli

Proti večeru pa nazaj v družbi avtohtonih Bohinjcev, o katerih kroži marsikatera anekdota. Karkoli že kroži o Bohinjcih, ne spremeni dejstva, da so ustvarili edinstveno gorsko pašno arhitekturo, ki jo v teh za kmetijstvo in pašništvo slabih časih skušajo ohraniti.

So me pa včeraj domačini naučili, da v Bohinju velja pravilo, da kadar greš v hribe, moraš ostati dva dni, ne glede kako daleč greš. Včeraj sem pravilo prekršil. Drugič pa, kdo ve.