Feb
18
2021Leta 2007, ko sem se znašel na razgovoru za službo v Triglavskem narodnem parku, sem bil že v tistem bolj sproščenem delu povprašan o mojem odnosu do planin na območju parka. Že takrat sem v odgovoru poudaril neizmerno spoštovanje do tistih, ki so planine ustvarili in tistih, ki se še vedno trudijo za njihov obstoj. Danes moje mišljenje ni nič drugačno, odnos pa je seveda še toliko bolj poglobljen, saj sem se v skoraj 15-ih letih s planinami razmeroma veliko ukvarjal. Lansko leto smo se v javnem zavodu odločili, da izdamo priročnik, ki bo ljudem pomagal pri obnovi objektov na planinah, s tem pa se bo upajmo še naprej ohranjala več stoletna tradicija gradnje na planinah. Naivna zamisel o tem, da bomo samo malo zbrali gradivo, ki je bilo do sedaj na to temo že objavljeno, se je sprevrglo v odisejado, v pot, za katero sem neizmerno hvaležen, da se je zgodila, pa čeprav so bili ovinki tudi ostri. Avtorica Živa, kolegica Saša iz ZVKDS, sodelavka Tina, oblikovalka Tina, pa Mateja in Sandra, so bile krasne sopotnice. V bistvu sem ponosen, čeprav je vedno tako, da bi bilo lahko še boljše.
PRIROČNIK v digitalni verziji (klik)
Planina Krstenica
V uvodu priročnika sem zapisal
Bogastvo Triglavskega narodnega parka ni le v ohranjeni naravi, pestrosti živega in neživega sveta, temveč tudi v izjemni kulturni krajini, ki ji tankočutna vpetost v naravno okolje gorskega sveta Julijskih Alp daje še prav poseben, skrivnostni pečat. Bohinjci so svoje planine ustvarili zato, da bi živeli in preživeli. Medtem je nezavedno nastajala umetnost, čudovit preplet naravnega okolja in kulturne krajine, ki se najbolj očitno zrcali v obliki, rabi in materialu planšarskih objektov.
Planina pri Jezeru
Bohinj ima evidentiranih kar 52 planin, na katerih je skupno več kot 1000 objektov. Čeprav gre za veliko število raznovrstnih planšarskih objektov, namenjenih pestri kmetijski rabi (spravilo sena, vhlevitev živali, bivanje planšarjev, sirarstvo), ki ležijo na obsežnem ter reliefno, višinsko in vegetacijsko raznolikem območju, pa je tipologija objektov na bohinjskih planinah prepoznavna, berljiva, uglašena, funkcionalna, preprosta in z občutkom vtkana v gorsko naravo. Bohinjske planine so brez dvoma eden najlepših primerov sožitja med naravno in kulturno krajino.
Večstoletno tradicijo priučenega načrtovanja, umeščanja, skrbne izbire, priprave in uporabe gradiv ter vzdrževanja objektov na bohinjskih planinah načenjajo spremembe v kmetijstvu skupaj s splošnimi družbenimi spremembami. Nenapisana, generacijsko prenešena znanja o gradnji planšarskih objektov bledijo, kmetijsko namembnost zamenjuje potreba po udobnejšemu začasnem bivanju, kar v prostor nehote prinaša manj sožitja in manj skladnosti. Z namenom ohranjanja neprecenljive dediščine stavbarstva bohinjskih planin in spodbujanja lastnikov objektov k obnovi in vzdrževanju v obliki in na način, ki sledi značilnostim planšarskih objektov, je Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s Šolo prenove in avtorico, prof. dr. Živo Deu izdal priročnik »Tipologija bohinjskih planin ter usmeritve za vzdrževanje in obnovo planšarskih objektov«.
Planina Laz
Čeprav so objekti na bohinjskih planinah neločljivo povezani s primarno rabo planin ter razumevanjem posebnosti in pomembnosti planšarstva v Bohinju, pa je bistvo priročnika namenjeno predstavitvi najpomembnejših arhitekturnih značilnosti planšarskih objektov ter priporočilom za njihovo vzdrževanje in obnovo. Priročnik je nadgradnja aktivnosti, ki jih je Javni zavod Triglavski narodni park v preteklosti že izvedel z avtorico in njenimi študenti s Fakultete za arhitekturo na primeru podrobne obdelave treh planin (Vogar, Dedno polje in Zajavornik), z upoštevanjem in vključevanjem tudi druge strokovne literature. Nastalo je obsežno gradivo, monografija, ki se bo lahko v prihodnosti še nadgrajevala.
Planina Viševnik
Priročnik je razdeljen na dva dela. V prvem je podrobno predstavljena tipologija planšarskih objektov skozi umestitev stavb v prostor in na zemljišče, s fotografijami in risbami so prikazane značilne tlorisne velikosti, višina in oblika stavb, vključno z oblikovanjem fasadnih odprtin. Strokovno je utemeljena izbira značilnih gradiv, nazorno in uporabno predstavljena tehnika gradnje ter končna obdelava podstavka, sten, strehe, stropov, stavbnega pohištva in zunanjih elementov. V drugem delu so s prikazom dobrih in slabih primerov podane konkretne usmeritve za vzdrževanje in obnovo objektov.
Planina Laz
V Javnem zavodu Triglavski narodni park smo prepričani, da je ustrezno evidentiranje tipologije bohinjskih planin in njena strokovna interpretacija, ki jo na poljuden, uporaben in javen način širimo med zainteresirano javnost, poleg uradnih postopkov za posege v prostor in rednega nadzora, ključni steber dolgoročnega ohranjanja dediščine bohinjskih planin. Še več, tipološke značilnosti planšarskih objektov so lahko zaradi svoje preprostosti, funkcionalnosti in uporabe trajnostnih materialov vzor za obnovo in vzdrževanje tudi drugih vrst objektov (stanovanjskih, počitniških in turističnih) na območju Bohinja.
Vabljeni k branju in spoznanju.
Dec
01
2014Kratek izlet v novembrsko Vojvodino je bil izredno zanimiv. Predvsem zato, ker smo doživeli nekaj mestnega in nekaj kmečkega utripa. Sam sem bil sploh prvič v Srbiji. Če celo življenje živiš med hribi in če ti še kaj več pomenijo, potem je pogled na ravninoooooooo Vojvodine lahko zelo nenavaden. Kmetijska krajina z njivami in tu pa tam kakšno drevo, to je vse, kar vidiš daleč, daleč tja proti horizontu. No, Fruška gora je zato ne samo edini večji grič naokoli, temveč tudi območje, kjer imaš redek stik z gozdom. Resnično nenavadni občutki.
Novi Sad pa je vredno doživeti zaradi krasnega utripa v ulici Laze Telečkog, kjer so večeri polni nostalgije in modernih zvokov YU scene. In kjer razvajena pljuča komaj zajemajo z dimom prepolni zrak prepolnega lokala. Neprecenljivo.
Pod Fruško goro smo v vasi Grgurevci preživeli lep dan in mrzlo noč ob prijetnem pogovoru z domačini, izjemni kulinariki in spoznanju, kako drugačno življenje živijo prebivalci revnih vasi na podeželju. Kako je nam veliko danega, veliko samoumevnega, kljub nenehnemu jamranju.
Razlog za obisk pa je bil tisto, kar ljudi kljub takšni drugačnosti tako močno združuje. Ljubezen. Držimo pesti, da zraste v večno.
Okt
14
2013Kdor pozna Planino v Lazu, ve, da je človeška roka tu naredila božje delo. Umetniško delo malega človeka v ambientu, kjer narava ni skoparila z lepoto. Večkrat imam možnost, da si planine v Julijskih Alpah ogledam s tistimi, ki so v bodisi opuščenih, bodisi še živih sirarnah nekoč izdelovali sir, s tistimi, ki so strehe pokrivali s skodlami, tovorili tovor na ramenih, s konji in danes s traktorji. S potomci prvih naseljencev planin in današnjimi upravitelji teh izjemnih kulturnih območij.
Te ljudi spoštujem, ker vidim, s kakšnim odnosom govorijo o preteklih časih, kako čustveno so vezani na posamezne objekte, na poti, ki so jih nekoč z rokami ali stroji naredili, s krajino, ki so jo obdelovali tako ali drugače. Žal je današnja situacija na področju kmetijstva, agrarnih skupnosti in splošnega ekonomskega stanja tudi tega človeka spremenila v uporabnika težke mehanizacije, spopadanja z neskončno birokracijo, upravljanja s subvencijami, … Namesto konjev brnijo konjički v traktorjih ter jeklenih pticah in nosijo material na planine. Namesto pastirjev, majarjev in kmetov se stanovi polnijo s turisti, počitnikarji, umetniki, … Stoletno tradicijo je v parih desetletjih zamenjal nov val upravljanja s planinami in okolico. Včasih se zdi, da ima več besede planinec na obisku, kot kmet, ki ureja, obdeluje in izkorišča krajino. Ti stari ljudje tega ne razumejo.
Kakšna je nadaljnja usoda pašnih planin, ki danes le delno opravljajo funkcijo, zaradi katere so nastale, torej kmetijsko. Je turizem na planinah lahko prihodnost? Bodo turisti pasli krave? Bodo planinci kosili travo? Bodo mladi zagrabili delo v agrarnih skupnostih? Bodo do vseh planin speljane dostopne ceste? Bomo znali najti skupni jezik, kmetje, turisti, planinci, naravovarstveniki, gozdarji, kulturnovarstveniki, …?
