Ales Zdesar

Jamnik, Lovrenc in sorodniki

Lepi in topli dnevi so nas zvabili na krajše ture v okolico Kranja. Z Bojano spoznavava tisto, kar sva brez male Gaje v lovu za višjimi cilji spregledala.

Jamnik iz Nemilj je bil prvovrstno presenečenje, saj je grebenska pot enostavno čudovita. Sprehod po mehki podlagi bukovega gozda nas je prepričal, da se bomo sem še vračali.

Travniki na pomolu Jamnika pa so tako ali tako zgodba zase. Tam bi se človek lahko pasel kot kravca, cel dan.

Zdaj ko sem sam z nahrbtnikom in Gajo bolj fotogeničen, je fotoaparat v roke končno dobila tudi Bojana, ki je zadnja leta večkrat potožila, da sem jo prikrajšal za fotografske užitke, saj fotoaparata res nisem rad delil. Zdaj se izmenjavava in dopolnjujeva.

Včeraj smo tudi prvič skočili še na Lovrenca nad Bašljem. Če bi bil vzpon vsaj 20 minut daljši, bi bila lokacije še bolj interesantna kot je sicer.

Ne morem pa mimo izredne lokacije cerkve na južnem robu pomola pod Storžičem.

Poti na Lovrenc je kar nekaj, tako da smo imeli nekaj težav pri izbiri. Časa je bilo pa več kot dovolj, zato je sledil še postanek v Gamsovem raju.

Tam smo uživali v večernem soncu,

Gaja pa je raziskovala bele vijolice.

Morda ima kdo od vas še kakšno idejo za popoldanski izlet v okolici Kranja (Jošt, Šmarjetna in Jakob odpadejo)?

Mostnica

V deževnem pomladnem vremenu so korita reke Mostnice nad Staro Fužino kazale skorajda jesensko podobo.

Ob gledanju teh fotografij se spominjam, kako sem stal na Hudičevem mostu z dežnikom v eni roki, fotoaparatom in stojalom v drugi, fototorbo na ramenih, skratka neudobno in zato tudi neučinkovito. Deževnega fotografiranja se bom moral še navaditi.

Rad bi si enkrat vzel več časa in se spustil prav v dno korit in doživel tesnobnost soteske in moč vode še iz žabje perspektive.

Zmrzlek in Lipnik

Zmrzlek in Lipnik sta večja kraška izvira na SV robu planote Pokljuka in pritoka reke Radovne. Ogromna količina vode, ki se zbira v podzemlju Pokljuke, trči na prodne nanose in nepropustne ledeniške sedimente (jezerska kreda) in povzroči nastanek kraških izvirov.

Na tem mestu ne bom razglabljal o pomembnosti in dragocenosti kraških vodnih virov, ampak bom opozoril na dejavnosti, ki potencialno ogrožajo podzemno vodo Pokljuke.

V zadnjih desetletjih se je človeški pritisk na visokogorsko kraško planoto Pokljuka nenehno stopnjeval. V nadaljevanju navajam dejavnosti, ki ogrožajo to naravno vrednoto, območje Nature 2000 in širše območje Triglavskega narodnega parka:
– intenzivna strojna sečnja
– številni počitniški objekti brez urejenega odvajanja odpadnih voda
– promet (gosta mreža gozdnih prometnic)
– turizem
– rekreacija (pohodništvo, gorništvo, smučanje, kolesarjenje, tek na smučeh, turna smuka)
– vrhunski šport z novim biatlonskim centrom na Rudnem polju
– vojaški kompleks na Rudnem polju
– nabiralništvo (gobarjenje, …),
– kmetijstvo (pašništvo)

Pokljuka se srečuje z naraščajočo problematiko vodooskrbe in odpadnih vod. Ne glede na odsotnost virov pitne vode in na neurejenost čiščenja odpadnih vod, razvoja na Pokljuki ni moč zaustaviti. Kljub pomembnosti Pokljuke z vidika vodonosnosti in zalog pitne vode, ki jo nosi v sebi, pa Pokljuka ni varovana kot vodovarstveno območje, kar je nelogično tudi zaradi dejstva, da je na severnem robu Pokljuke, v dolini Radovne, zajetje Ovčja jama, ki je eden pomembnejših zajetij pitne vode za Gorenjsko. Vodovarstvena območja zajetja so vezana le na dno doline Radovne in na pobočni del planote Pokljuka.

Ko takole premišljujem o problematiki, na koncu pridem do ugotovitve, da nam je ljudem trenutno še vedno bolj pomembno izkoriščati Pokljuko za vse zgoraj naštete dejavnosti, kot varovati to izjemno planoto in njeno podzemno vodo. Večletna opazovanja na izviru Zmrzlek so že potrdila pogosto oporečnost vode.