25
2009V nedeljo smo imeli do potankosti izdelan načrt izleta. Zapeljemo se na Sorico in skočimo na Lajnar ali Dravh, potem pa Gajo v voz in špancir po panoramski cesti pod Ratitovcem skozi Zgornje Danje in ostale zaselke proti Prtovču. Zgleda, da sem zadnje dni sedel na ušesih in nisem poslušal vremenskih poročil za primorsko, kjer je bila cel teden nizka oblačnost. Na Sorici smo samo iz avta poslušali sunke močnega vetra in zaman iskali sonce. Prav, pa nič. Spet v Bohinj. Toda tokrat se ustavimo v Bohinjski Bistrici in udarimo pohod prek Bohinjskih Dobrav, kjer midva z Bojno nisva bila še nikoli. Popolno presenečenje! Res čudovite senožeti in prelepi razgledi. Toplo priporočam za obisk z otroki.
29
2009Ne vem zakaj nas vedno znova in znova vleče v Bohinj. Ko se z Bojano zjutraj odločava kam na izlet, kam plezat, plavat, v hribe, na sonce, na zrak, po energijo, vedno je Bohinj ena izmed opcij, velikokrat edina. In kolikokrat sem že napisal kaj o Bohinju in koliko fotk sem že naložil na blog, da ste me že sigurno siti. Ampak vztrajam, znova in znova se vračam/vračava/vračamo v Bohinj. Ko sva letos dobila najino prvo štručko, sem bil prepričan, da bomo več doma. Izkazalo se je, da smo še več zdoma, da se še raje potepamo, Gaji namreč svež zrak paše 100/h. Domov ne pridemo pred temo, to je kot zakleto. Pa saj pravijo, da doma že vse poznaš.
Tokrat smo jo peš mahnili iz Studorja po levem bregu reke Ribnice proti Stari Fužini.
Potem pa smo jo mahnili naravnost skozi vas čez Fužinarsko polje do obale jezera. Tam smo zganjali turizem in ni bilo slabo. Svetloba? Motivi? Barve? Brez veze. Ne grem več v Bohinj! Razen mogoče spet naslednji teden.
28
2009Bohinj ima mnogo razglednikov. Kralj razlgednikov je Pršivec, nič manj ne zaostaja Rudnica, fenomenalen je Studor, malce sramežljiva sta Vogel in Komna. Toda Vodnikov razglednik je štorija zase. Lahko bi mu rekli kralj družinskih razgledov, saj je tako lahko dostopen, da mu bodo tudi otroci zaploskali.
Izhodišč je več, izbereš tistega, ki ti najbolj ustreza. Mi smo izbrali Koprivnik, ker smo imeli tisti dan še druge načrte in ker je naša mala zvedavka še vedno najraje v vozičku. Od tu je najkrajša pot do razglednika. Avto pustiš kar pri cerkvi, ki je mimogrede resnično lepa in vredna ogleda, vsaj na zunaj.
Koprivnik je stara vas, nastala iz planšarskega naselja. Zvok kravjih zvoncev tudi danes ni posebnost, temveč pravilo. Preproste oznake nas za cerkvijo usmerijo v levo proti gasilnemu domu.
Skozi gozd se rahlo vzpnemo in nato spustimo na drugo stran, kjer se svet zopet odpre v pašnike.
Pri zaselku hišic na levi strani že slutimo rob Pokljuke in Vodnikov razglednik. Bodimo pozorni na markacije, saj smo mi smer kljub logičnosti gladko zgrešili in se začeli spuščati proti Jereki, od koder na Vodnikov razglednik vodi daljša pot.
Še kratek vzpon skozi gozd in že smo na razgledniku, ki mu ni para.
Pogled je resnično nekaj posebnega, še posebno ob čistih jesenskih dneh, ko imaš občutek, da vidiš trodimenzionalno. Če si se kdaj igral z Google Earth boš vedel kaj govorim. Relief Bohinja je kot na dlani.
Če prepustiš domišljiji svojo pot, skoraj slišiš ledenike, kako brusijo dolino.
Na vrhu te dragi popotnik čakajo prijetne klopce, zato si privošči počitek in uživaj ob tem čudežu. Ni veliko tako dobrih panoramskih pogledov daleč naokoli.
Ker je pot kratka, se tudi izlet hitro konča. Seveda pa se da tudi še kaj drugega početi tod okoli. Sprehodili smo se preko senožeti nazaj na Koprivnik.
Tudi Koprivnik je vreden ogleda, zato smo se potepali po vasi, poljih in občudovali še kulturno krajino.
Izlet pa se ni zaključil na Koprivniku. Seveda je bilo potrebno kot že tolikokrat obiskati Bohinj. Tokrat smo si zaželeli malce drugačnega dostopa do jezera. in smo šli. Več pa v naslednji objavi.





























