Potovanja

Tibet

Tibetanska zgodba je žalostna. Te verne, vesele in preproste ljudi je že 50. let nazaj trdo prijela roka kitajskega komunizma. “Odrešitelji” so kruto posegli v njihova življenja in začeli izvajati kulturni genocid. Težko je verjeti, da imajo tibetanci izven administrativnih meja province Tibet veliko več pravic in svobode kot tibetanci, ki so ostali v svoji domovini. Pravzaprav so na strehi sveta drugo razredni državljani.
Bojana mi je večkrat govorila o dogodkih na enem največjih tibetanskih festivalov, kjer so kitajske varnostne službe v prve vrste spuščale le kitajske eminentneže in debele ameriške turiste z velikimi fotoaparati. Tibetance, katerim je festival namenjen, pa so odrivali v zadnje vrste, jih mlatili s pendreki, itd. Okrutnejša je zgodba iz istega kraja, kjer so kitajske oblasti na odprtem kamionu pred Bojaninimi začudenimi in prestrašenimi očmi peljali tibetanskega meniha na javno usmrtitev. Medtem, ko so ga v počasni vožnji peljali skozi vas, so bile v njegovo glavo uperjene puške. Vendar tudi to ni zlomilo poduhovljenega meniha. Bojana pravi, da se je smejal, njegov obraz je bil veder, v trenutku, ko sta si izmenjala pogled, pa ji je na presenečenje celo pomižiknil.
Včeraj je predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja izjavil, da MOK ni organizacija, ki se ukvarja s človekovimi pravicami in ni politična organizacija, MOK je organizacija, ki skrbi za to, da so olimpijske igre odlično organizirane. Kako političen govor in kakšno metanje peska v oči. Tukaj sploh ni vprašanje ali bodo olimpijske igre v Pekingu ali ne, tu gre za vprašanje ali bodo tibetanci preživeli ali ne. Vsi bi morali obsoditi genocid in se izogibati uporabi olimpijskih iger kot sredstvu za opredeljevanje za ali proti.
Žalostno za tako razvite zahodne države. Razviti samo materialno, duhovno pa daleč za tibetanci!

Samostan Lamayuru

Samostan v Lehu

Molilne zastavice nad čorteni

Vaški frajerji

Sušenje marelic

Iskrivi pogledi

Potovanja – življenjska šola

Rad potujem. Kamorkoli in kadarkoli, v lastni režiji. Z vlakom, avtobusom, avtom, kolesom, peš. Spoznavam nove kraje, nove ljudi, drugačno naravo, različne kulture, navade, dediščino, glasbo, kulinariko, jezike, vrednote, … Gledam, poslušam, vdihavam, okušam. Sprejemam z vsemi čutili in se učim. Rad imam širjave, rad imam topla domača okolja. Občudujem lepoto gora, tišino puščav, globino kanjonov, vonj travnikov, šum valov, zelenje gozdov in modrino neba. Hrepenim po odkritih nasmehih preprostih ljudi, zgubanih obrazih dobrosrčnih starcev, pisanih oblekah pogumnih ljudstev, topli besedi prijaznih domačinov. Toliko zgodb, toliko veselja, toliko žalosti, toliko upanja.
Potovanja so moja najboljša, predvsem pa najbolj učinkovita šola. Dala so mi oči, ki vidijo, dušo, ki sprejema in daje. Predvsem pa so mi dala širino in globino duha. Poleg dobrih, pa potovanja prinašajo tudi slabe stvari. S potovanji speminjamo svet, večkrat na slabše kot na boljše. In ko mislim, da si bom na potovanjih odgovoril na vprašnja, se ponavadi zgodi, da se mi namesto odgovorov pojavi nešteto novih vprašanj. Včasih mi hoče glavo od vseh novih spoznanj, izkušenj, zgodb, grozot in lepote kar raznesti.
Toda svet je prelep, da bi ostajal doma ter prečudovit, da bi zatiskal oči.

Tržnica

“Hello mister, how are you. Where do you come from? Slovenia? O, I know Slovenia. Poor country like Morocco. Same as here. I give you good price for taxi. Where do you want to go? Dades valley, Todra? No? You want to go to the market? Why? Ok, no problem. 10 dirhams, just for you, best price.”
Tipičen začetek pogajanj za ceno taxi-ja na ulici majhnega maroškega mesta na vznožju Atlasa se je končal s plačilom 4 dirham na osebo. V sedemsedežni odsluženi francoski peugeot se nas je natlačila pisana druščina in odpeljali smo se proti mestni tržnici na plato mesta, ki leži ob slikoviti reki Dades. Tržnice tretjega sveta naju privlačijo veliko bolj kot sakralni objekti, visoke stavbe ali muzeji. Tržnice so napram naštetim objektom neprimerno bolj barvite, polne življenja, čustev, dišav, navdiha, motivov, ljudi in predmetov. Na enem mestu spoznaš poljedeljstvo, obrtništvo, rokodelstvo, industrijo, gospodarstvo, ekonomijo, rasno razslojenost, pestrost, narečnost kraja in ljudi. Informacije “in situ”. Priporočam!