06
2015Še nekaj utrinkov z našega prvomajskega potepanja po Jugi. Mostar ima krasno staro jedro in dušo, Dubrovnik je itak zvezda Jadrana, Kotor je daleč najlepši del Črnogorske obale, Budva se mi smili, Ada Bojana je plaža, ki nima konca, Skadarsko jezero je zeleni raj, pogled z Lovčena v Kotor pa jemlje dih. Drugače pa znam po tem kratkem potovanju pravljico Pekarna Mišmaš gladko na pamet. Svetlanine otroške stvaritve so nasploh svetlobna leta pred ostalimi klasičnimi pravljicami, ki so v bistvu celo grozne, strašljive in brez pravih sporočil.
04
2015Prvi postanek na naši kratki avanturi so bila Plitvička jezera. Super destinacija za obisk z otroki. Krasna narava, čudovito speljane poti, ladjice, prav poseben avtobus, jama, … Ne znam si sicer predstavljati, kako je tu v visoki sezoni, saj se takrat ne bi želel srečati s skupino vzhodno azijskih turistov (ki jih imam sicer rad) na ozkih lesenih potkah. Njihova vnema in ihta je naravnost občudovanja vredna. Ker gre za narodni park, seveda ne morem iz svoje kože in skušam najti primerjave z našim parkom. Vendar je težko. Razlika v velikosti in v upravljanju je bistvena. Veliko lažje je upravljati majhne površine in v njih upravljati tudi s celotno turistično infrastrukturo. V TNP je upravljavcev poti ogromno, naš park je brezplačno dostopen vsakomur. Deli našega parka so podobno kot Plitvice urejene s turistično infrastrukturo in tam je tudi vstopnina (npr. Blejski Vintgar, Tolminska korita, slap Savica, korita Mostnice, …) . Vendar s to infrastrukturo upravljajo lokalna turistična društva (za lokalno gospodarstvo je to dobro), urejene niso niti koncesije, nič. Ampak to je druga zgodba. Mi smo se na Plitvicah imeli prav super.
03
2015Veliko ljudi nima možnosti potovati. To je v bistvu domena premožnejšega dela prebivalstva našega planeta. In tega se je dobro zavedati. Slovenci imamo tako lepo in raznoliko deželo, da nam sploh ne bi bilo treba potovati. To je le moje osebno mnenje. Ampak, če imaš v življenju možnost potovati, potem je to možnost dobro izkoristiti. Da lahko na lastne oči spoznaš, kako raznolik je naš planet in kako različno živimo ljudje na njem.
Za letošnjo prvomajsko potepanje smo izbrali obalni del ex Jugoslavije. Imeli smo le en teden časa, ki smo ga hoteli čim bolje izkoristiti, ob tem pa načrtovati potovanje tako, da bo dovolj časa za spoznavanje krajev, ki smo jih obiskali ter dovolj časa za prosto zabavo otrok ob morju ali drugje v naravi. Hvaležen sem dejstvu, da kot družina izredno dobro funkcioniramo in na potovanju nimamo nobenih težav z jamranjem, tečnarjenjem, hitenjem, priganjanjem, živčnostjo, … Z Bojano delujeva usklajeno in otroka to čutita, nudiva pa jima tudi obilo časa za igro, zato sta čudovita sopotnika.
Naša pot: Kranj – Plitvička jezera – Mostar – Dubrovnik – Boka Kotorska – Bar – Budva – Ada Bojana – Skadarsko jezero (Virpazar, Rijeka Crnojeviča) – Cetinje – Lovčen – Kotor – Trsteno – Omiš – Kranj
Spali smo po kampih oz. kjer smo se zvečer ustavili. Tokrat (kot že nič kolikokrat) se prav nič nismo vnaprej pripravili, kje bomo spali, a imeli smo srečo in smo prav povsod našli simpatične prostore za kampiranje. Večeri in jutra so bila čudovita, čeprav nas je tu pa tam opral tudi dež.









































