02
2014Letos se ponovno obujajo nekoč že prepoznavne fotografske delavnice pod okriljem Javnega zavoda Triglavski narodni park. Pred leti je delavnice vodil prijatelj Jože Mihelič, letos vas bom vodil jaz. Prvo delavnico bomo izvedli naslednji petek, 11.4.2014 v dolini Radovne.
Vodni krog – Dolina reke Radovne
Tema: fotografiranje tekoče vode, kompozicija, dolga ekspozicija, uporaba stativa, vpliv vode in vlage na fotografsko opremo.
Podtema: geomorfologija, kraške vode
Potek poti: Dolina Radovna, izvira Lipnik in Zmrzlek, reka Radovna
Priporočljiva je nepremočljiva obutev, topla oblačila, fotografsko stojalo.
Na prvi letošnji fotografski delavnici bomo spoznali čudovito alpsko reko Radovno in dva prav posebna kraška izvira pod planoto Pokljuko. Naučili se bomo fotografsko zamrzniti vodo, ukvarjali se bomo s pravilno kompozicijo, uporabljali bomo dolge čase. Predvsem pa bo to čas za druženje v neokrnjeni naravi doline reke Radovne. Zna se zgoditi, da vas bom poleg fotografije mučil tudi z geološkimi posebnostmi, zanimivostmi glede parka in podobno. Lepo vabljeni!
Trajanje delavnice skupaj s fotografiranjem in vsemi postanki: 3-4 ure
Cena delavnice: 15€
Zbor ob 16.30 uri pred Mercatorjevo trgovino v Gorjah
Predhodne prijave na naslov ales.zdesar@tnp.gov.si ali 031670247
Najmanjše število udeležencev je 5.
Uradna objava na spletnih straneh parka: http://www.tnp.si/prireditve/termin/1711
02
2014Le kaj je uporabljal umetnik pred 200 milijoni let? Vodenke, barvice, olje, … (Bavšica, paleokraške zapolnitve v apnencu)
Stena joka, ker ni plezalcev. (Bavšica, južna stena Kolača)
Za ovinkom je nekaj resnično posebnega, zelo varovanega! (Vstopna tabla v TNP nad koriti Soče pri Kršovcu)
Solze velikanov. (Ledeniška morena v Zadnjici)
Vladna palača. (Nekdanji pastirski stan v Zadnjici.)
Domovanje vil in palčkov. (Presahnjeni izviri Krajcarice)
Oceani Julijskih Alp. (Rabeljsko jezero)
Copy/paste. (Ponce nad Tamarjem)
21
2014Naravovarstvo je včasih eno tako čudno, velikokrat preveč čustveno in romantično početje. Pogosto se spomnim na besede mojega velikega prijatelja, ki je dejal, da bi se moralo naravovarstvo izvajati v dolinah, tam kjer živimo in ne samo v gorah in posebnih območjih, kjer je že zaradi dostopnosti težje narediti veliko škode. A v dolini so nam naravo že zdavnaj ukradli. Z začudenjem sem zadnjič poslušal poročilo o vplivih na okolje enega od slovenskih smučišč. Vplivi na kakovost vode so zanemarljivi, skoraj nični. V primerjavi s potočki v kmetijski krajini so čisti, kot alpski vodotoki. Pestrost travišč na smučišču pa je potem, ko sneg odleze, prav neverjetna. Nadpovprečna, celo z vrstami, ki so drugje ogrožene. Pogled čez ta pestra travišča, na katerem se pase prav tako pestro življenje, na travnike v kmetijski kulturni krajini v dolini, ni prav prijeten. Puščava v dolini nam sicer zagotavlja hrano, ki pa žal ni bogve kako kakovostna. Tak pogled mi zastavlja mnogo vprašanj. Zakaj naravovarstveniki nismo tam, kjer bi nas narava nujno rabila, zakaj je intenzivno kmetijstvo sprejemljivo, smučišče pa ne? Zakaj strogo varujemo vodotoke v zaledju, ki polnijo podtalnico v dolini, tam pa dopuščamo onesnaženje. Tega ne pišem zato, da bi kdo pomislil, da je naravovarstvo nepomembno ali samo izgovor za početje v dolini, temveč zato, da bi se morali zavedati pomena varstva narave tudi v dolini, predvsem z vidika zagotavljanja neoporečnih storitev za človeka (hrane in vode). Tako preprosto, pa tako težko izvedljivo.











