25
201319
2013Pred dnevi sem imel nenavaden dan na Razorju in okolici. Službeno sem si moral ogledati letošnji podor pod vrhom Razorja. Naneslo je tako, da nas je skupaj s predstavniki Planinske zveze Slovenije helikopter slovenske vojske odpeljal prav na vrh Razorja. Resnično nenavadna izkušnja, ko z lebdečega helikopterja stopiš na kamen, ki označuje vrh ene najvišjih gora v Julijcih. Prvič sem letel s helikopterjem, nekako sem proti takim obiskom gora, vendar je bil v tem primeru pač izjemen dogodek. Poleta sem se veselil le zaradi dejstva, da bom Julijce videl z zraka.
Bled
Pogled proti dolini Save Bohinjke, levo Jelovica, desno Pokljuka
Pokljuška soteska
Krma
Triglav
Trenta
Po pristanku je sledil temeljit ogled podora, ki trenutno še ogroža zgornji del planinske poti in zato ostaja pot zaprta. Spodnji del prek sedla Planja proti Vršiču ali Pogačnikovem domu pa je trenutno prehoden. Mogoče bom ob priliki napisal objavo še o podoru, o katerem imam obilo fotografij, v tej objavi pa le lepe fotografije Razorja in razgledov.
Triglavska roža in Triglav
Triglavska roža in Prisank
Planika in Razor
Izjemen “piknik plac” nad Trento
Stenar in Srednje Kriško jezero
Nazaj v zrak
Pogačnikov dom, Kriški podi
Kanjavec in Vodnikov Vršac
Stena
Nazaj na Bled
19
2013Štirje dnevi ob Soči so bili balzam za dušo. Ni samo barva in lepota Soče in njene doline tisto, kar privablja. So tudi ljudje, ki živijo tukaj in je nek poseben čar, ki ga nosi reka in ki ga ne znaš ali ne moreš opisati. V avtu na poti domov, ko je na dolino že legla noč, naju je hčerka Gaja vprašala: “Ali ne bi bilo fajn, če bi mi tukaj živeli?”




































