17
2012Bratranec Jure je imel prejšnji dan fantovščino. Ne običajno, posebno. Povabil nas je namreč v Robanov kot, na raziskovanje fosilov. In smo šli. Šest moških, vsi bolj ali manj povezani z geologijo, predvsem pa s strastjo do nežive narave.
Jure je sicer mislil, da bo šlo vse gladko, a zataknilo se je že na poti čez Kranjski Rak. Pred bogom je moral narisati svojo bodočo ženo, ji nekaj lepega napisati in umetnino ves dan nositi okrog vratu.
Sledila je bistveno težja preizkušnja, in sicer prodaja kamenja in fosilov mimoidočim. Zaslužiti je namreč moral, da smo si mi lahko odžejali. Po sprva nerodnih korakih, mu je začuda na koncu šlo kot arabcu. Še več, gostilničar mu je potem, ko ni imel več kaj prodati, kar tako stisnil 5EUR v denarnico. Jure zna prodajati tudi meglo.
V Robanov kot je moral nositi kar konkretno težak križ, med potjo pa je moral zbirati cvetje za herbarij. Izkazalo se je, da je ta sicer velik strokovnjak za fosili, popolnoma neuk glede žive narave. Kot furmanski konj, vidi samo kamne, nič drugega. Ne pozna nobenega planinskega cvetja, zato je naloga prišla kot naročena.
Sledilo je še nekaj zanimivih nalog, ob katerih so se mimoidoči z veseljem nasmejali, potem pa smo malce zagrizli v breg. Neverjetno, v kako čudovitih ambientih so nahajališča, kjer raziskujeta Jure in Tomaž.
V krušljivem svetu, kjer so ploščasti apnenci ravno prav nagnjeni po pobočju za zdrs, se je treba naučiti varno hoditi.
Po ureditvi baznega tabora, se delo prične. Mi veselo iščemo fosilne ribe, Jure pa določa cvetje, ki ga je spotoma nabral.
Končno dobi tudi Jure malo popusta in takoj se zažene v skale.
Parkrat udari s kladivom in že je tu prvovrstna najdba. Triasna riba, stara več kot 240 milijonov let.
Raziskovanje traja celo popoldne, preiščemo širšo okolico nahajališča.
Privoščimo si še pravi pravcati piknik in zvečer, že v mraku odhlačamo polni lepih vtisov domov.
14
2012Za tiste, ki vas zanima, kakšno opremo uporabljam na svojem Nikon D300s aparatu, sem pripravil video, kjer malce podrobneje opišem svojo izkušnjo pri izbiri objektivov. Je pa ta video namenjen predvsem tistim, ki nimajo namena kupovati vrhunske opreme oz. nimajo denarja za to. Namreč vrhunska (beri najdražja) Nikon oprema je resnično neverjetna in če imate možnost uporabe, potem ta video ni gledljiv. Oprema, ki jo imam, je izključno izbrana za to, da jo lahko nosim brez težav povsod naokoli, predvsem pa na izletih, v hribih, mnogokrat tudi na delovnem mestu, torej v parku. Naj za zaključek uvoda v video dodam, da sva zadnjič z mojim prijateljem, odličnim fotografom Jožetom Miheličem debatirala ravno na temo objektivov, fotografije in podobno ter na koncu ob gledanju letošnjih najboljših posnetkov ugotovila, da so daleč najboljši tisti, ki so nastali v krogu družine. Ob gledanju družinskih posnetkov namreč vsi tisti posnetki gora, pokrajine, krajine, rožc in podobno, zgubijo sijaj. Pa ne, da bi bili zanič, samo ne nosijo s seboj čustvenega zapisa, odnosov, spominov. Mogoče pa je tudi res, da imava oba to edinstveno srečo, da imava ob sebi enkratno družino, v kateri se odlično počutiva. Hotel sem povedati, da kljub temu, da vas privlači taka ali drugačna fotografija, ne pozabite delati posnetke doma oz. posnetke vaše družine na izletih, potovanjih, morju, … Najboljše fotografije so torej spravljene v domačem arhivu.
13
2012Težko je verjeti, da sem spacal skupaj že 450 objav. Če bi me sedajle vprašali, kakšni so občutki za nazaj in kakšni plani za naprej, bi vam dejal, da nimam posebnih občutkov za nazaj in nimam nikakršnih planov za naprej. Le to mogoče, da grem naprej. Z objavami, s pisanjem, s fotografijami. Da še vedno klubujem Facebook-u in da se še vedno trudim tudi kaj takega napisati, kar je prav in dobro za širšo javnost. Bistvo je, da nekaj lepega poveš in pokažeš.
Ste kdaj tekli skozi zrelo koruzo ali poznate to le iz filmov? Zdaj je čas! In ni to reklama ali vzpodbujanje k delanju škode v že tako letos ubogemu kmetijstvu. A včasih zabava ne škodi.
Kraj zločina
Obotavljanje
Iskren nasmeh in preprosto veselje



























