07
2010V deževnem pomladnem vremenu so korita reke Mostnice nad Staro Fužino kazale skorajda jesensko podobo.
Ob gledanju teh fotografij se spominjam, kako sem stal na Hudičevem mostu z dežnikom v eni roki, fotoaparatom in stojalom v drugi, fototorbo na ramenih, skratka neudobno in zato tudi neučinkovito. Deževnega fotografiranja se bom moral še navaditi.
Rad bi si enkrat vzel več časa in se spustil prav v dno korit in doživel tesnobnost soteske in moč vode še iz žabje perspektive.
06
2010Zmrzlek in Lipnik sta večja kraška izvira na SV robu planote Pokljuka in pritoka reke Radovne. Ogromna količina vode, ki se zbira v podzemlju Pokljuke, trči na prodne nanose in nepropustne ledeniške sedimente (jezerska kreda) in povzroči nastanek kraških izvirov.
Na tem mestu ne bom razglabljal o pomembnosti in dragocenosti kraških vodnih virov, ampak bom opozoril na dejavnosti, ki potencialno ogrožajo podzemno vodo Pokljuke.
V zadnjih desetletjih se je človeški pritisk na visokogorsko kraško planoto Pokljuka nenehno stopnjeval. V nadaljevanju navajam dejavnosti, ki ogrožajo to naravno vrednoto, območje Nature 2000 in širše območje Triglavskega narodnega parka:
– intenzivna strojna sečnja
– številni počitniški objekti brez urejenega odvajanja odpadnih voda
– promet (gosta mreža gozdnih prometnic)
– turizem
– rekreacija (pohodništvo, gorništvo, smučanje, kolesarjenje, tek na smučeh, turna smuka)
– vrhunski šport z novim biatlonskim centrom na Rudnem polju
– vojaški kompleks na Rudnem polju
– nabiralništvo (gobarjenje, …),
– kmetijstvo (pašništvo)
Pokljuka se srečuje z naraščajočo problematiko vodooskrbe in odpadnih vod. Ne glede na odsotnost virov pitne vode in na neurejenost čiščenja odpadnih vod, razvoja na Pokljuki ni moč zaustaviti. Kljub pomembnosti Pokljuke z vidika vodonosnosti in zalog pitne vode, ki jo nosi v sebi, pa Pokljuka ni varovana kot vodovarstveno območje, kar je nelogično tudi zaradi dejstva, da je na severnem robu Pokljuke, v dolini Radovne, zajetje Ovčja jama, ki je eden pomembnejših zajetij pitne vode za Gorenjsko. Vodovarstvena območja zajetja so vezana le na dno doline Radovne in na pobočni del planote Pokljuka.
Ko takole premišljujem o problematiki, na koncu pridem do ugotovitve, da nam je ljudem trenutno še vedno bolj pomembno izkoriščati Pokljuko za vse zgoraj naštete dejavnosti, kot varovati to izjemno planoto in njeno podzemno vodo. Večletna opazovanja na izviru Zmrzlek so že potrdila pogosto oporečnost vode.
24
2010… potem se nam obeta dišeča pomlad in toplo poletje. Včeraj sva našo malo zvedavko prvič posadila v nahrbtnik in ji razkazala vznožje Storžiča.
Pot iz Trstenika do vikendov v Povljah je napram kakšnemu Joštu ali Šmarjetni pravi balzam za dušo. Najprej se sprehodiš prek starih sadovnjakov do začetka vasi, nato pa nadaljuješ po čudovitih travnikih, vseskozi pa te s severa spremljata Tolsti vrh in Storžič.
Sprva predviden kratek sprehod, se je razpotegnil v skoraj dve uri dolgo pohajkovanje. Tudi potem, ko se je že skoraj naredil večer, je bilo zaradi gorečega neba nemogoče spokati domov.
Pogled proti Julijcem je bil enostavno prekrasen, kaj takega ne doživiš velikokrat.
Ko sem zvečer urejal fotografije, sem prišel do še enega spoznanja. Fotografije v tej objavi so čisto malenkostno obdelane (ostrina in kontrast). Zadnje čase namreč ugotavljam, da sem pogosto preveč časa porabil za postprodukcijo oz. obdelavo fotografij na računalniku. Ko gledam nazaj vidim, da sem z obdelavo večkrat popolnoma razvrednotil fotografijo. Premalo časa pa sem namenil samemu fotografiranju – kompoziciji, svetlobi. Po naključju sem v teh dneh naletel na fotografije Andyja Aungthwina, sicer avstralca burmanskega rodu, ki živi v Studorju (Bohinj). Njegove fotografije so tako enostavne, vendar tako močne kompozicijsko in svetlobno, da me je popolnoma prevzelo. Tule je link do fotografij: http://www.slo-foto.net/portfolio/Studor13












