Fotografija

Bela Pokljuka

S Tomažem sva danes na smučeh obiskala dele Pokljuke, ki so še razmeroma malo obiskani. Z Mrzlega studenca sva se proti vzhodu začela spuščati proti Stari Pokljuki.

pokljuka-2-large

Že kmalu sva iz gozda zapeljala na prvega od številnih rovtov (rovt pomeni krčevina gozda). Rovti so kot oaze v zavetju nepreglednega smrekovega gozda. Čeprav se prenekateri rovti že zaraščajo, pa jih je nekaj še vedno prav lepo urejenih.

pokljuka-1-large

Lastniki rovtov so si na prisojnih legah postavili stanove, ne manjkajo pa tudi svisli in kakšen hlev. Vse skupaj je lepo umeščeno v naravni prostor in na neprisiljen način poudarja človekovo prisotnost.

pokljuka-4-large

Zaradi krčenja gozdov za potrebe pridelave sena in zaradi nagnjenosti terena proti vzhodu in severovzhodu se odpirajo čudoviti pogledi na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.

pokljuka-5-large

Sprehodila sva se čez številne rovte, ki si sledijo po tekočem traku, eden lepši od drugega. Preko Stare Pokljuke sva se spustila do vstopa v Pokljuško sotesko, kjer sva zaključila najin današnji sprehod.

pokljuka-6-large

Čeprav velja povabilo vsem, da si privoščite to zimsko avanturo po neobljudeni Pokljuki, pa vas opozarjam, da tukaj ni prostora za množičen turizem. Čez leto je na rovtih še vedno čutiti pridno roko domačinov, pozimi pa so to kraji, kjer se rada zadržuje divjad, ki ima rada mir in tišino.

pokljuka-6-large

Luna

Takole je danes vzšla Luna nad Kalškim grebenom. V manj kot minuti se je prebila čez greben in zasijala v vsej svoji moči.

luna-1-large

Sprehod nad Povljami je lahko ob večerih pravo doživetje. Danes nama je pot osvetljevala Luna, ki je bila za kakšno dobro fotografijo čisto premočna, je bil pa zato Storžič odet v svojo značilno kapo, ki napoveduje slabo vreme.

luna-4-large

Ob tem sem se spomnil dogodka, ki se je zgodil pred kakšnimi 13 leti, ko sva se s kolegom peljala iz Ljubljane po stari cesti proti Kranju. On je rojen Kranjčan in vse življenje živi v Kranju. Ko sva se na tisti prelep pomladni dan pripeljala čez Kranjsko polje na Orehek, se je nad kuliso Kranja ponosno kot vedno dvigala piramida Storžiča. Pa me moj kolega vpraša: “Ti, a ti veš katera gora je tale, ki tako mogočno kraljuje nad Kranjem?” Me je skoraj kap.

Saj res, moram ga vprašat, če je že bil gor. Če je to prešprical, ga bom letos popeljal na ta famozni razglednik in mi bo lahko zastavil vprašanje: “Ti, katero mesto pa leži tukaj spodaj pod Storžičem?”

Otroci parka

Danes sem hotel pisati o parku, našem edinem parku, me je imelo da bi zavpil…

alparc-4-large

… pa sem raje mal razmislil …

alparc-1-large1

… in sem si premislil. Naj raje kakšen otrok pove kaj o parku. In mi reče ona: “Samo en narodni park imamo in tega mi ne damo!”

alparc-2-large

Potem sem se nasmehnil. Nasmejala se je tudi ona in z očmi mi je dejala: “Združili bomo moči in ga ohranili, za rožce, za živalce in za nas – otroke parka.”

alparc-3-large