09
2008Spet sem odkril en nov fotografski hrib, seveda ne po lastni zaslugi, ampak je pri tem sodelovala znanstveno raziskovalna služba (verjetno se vam ne sanja kako in zakaj?).
Nad zahodnim bregom jezera se torej dvigata dva zanimiva hribčka, Mala in Velika Osojnica.

Velika Osojnica ne ponuja omembe vrednega razgleda, Mala Osojnica pa je pravi fotografski zaklad.
Osojnica je dostopna prek dveh poti, prva je malo lažja in položnejša, druga pa premore tudi kakšno zajlo in strmo stopnišče.
Obe poti se začneta v bližini Zake in sta primerna alternativa enoličnemu drvenju po asfaltu okrog jezera.
Na koncu me je zopet premagala meni ljuba Begunjščica, zato mi je aparat kar samo od sebe zasukalo, da sem ujel otoček in turnosmučarski raj.
08
2008Kdor je včeraj in danes napenjal oči, da bi kaj pametnega videl skozi meglo, bo verjetno jezen na tole objavo. Fotografije bodo namreč pokazale, da sta svetova dva in ne eden. Torej megleni in sončni.
Takole je bilo včeraj pod Velikim vrhom, danes zvečer pa sem občudoval večer na Trianglu nad Zelenico. Ker sem bil tolk smotan, da sem pozabil fotoaparat, se je naredil res kičast gorski večer. To je Murphy, vedno te najde nepripravljenega. Pa kdaj drugič kakšna večerna, mogoče že jutri.
Za konec pa samo v vednost, koliko nekaterim pomenijo naše gore. Danes dopoldne sem peljal svojega sodelavca Jožeta na Brnik, od koder je poletel na tridnevni obisk v Beograd. Jože je eden največjih poznavalcev Julijskih Alp, kar jih poznam. Že skoraj šest desetletij živi s hribi, pa vendar je danes izjavil, da ga nič ne vleče v Beograd, ker je tukaj tako lepo vreme in bi šel raje v naše hribe. Še vedno je tak entuzijast kot v rani mladosti in še vedno mu je škoda vsakega dneva zapravljenega v megli ali pisarni. Človek se kar mal zamisli.
01
2008Med Fužinarskimi planinami zaseda Krstenica posebno mesto. Leži namreč na sončni, razgledni terasi pod Krsteniškim (Mali Stog) Stogom, visoko nad Vojami in dolino Suhe. Izredna lega ponuja vrsto čudovitih razgledov, na jugu na celoten Bohinjski greben, na zahodu na Krnsko skupino, na vzhodu na gore nad Krmo, s severa pa planino čuva mogočna trdnjava Ogradov.
Dostopov do planine je kar nekaj, najkrajši je prek planine Blato (1 ura), precej daljša, vendar pa tudi lepša sta iz doline Voj (z začetka ali pa konca planine). Možen je tudi dostop prek Planine Jezero in Planine v Lazu.
Planina ni zanimiva za obisk samo poleti, ko si ob zvoku kravjih zvoncev privoščič skuto ali kislo mleko, ampak tudi v vseh drugih letnih časih. Pomladi in zgodaj poleti je na planini in njeni bližnji okolici pravi alpski botanični vrt, prav tako spomladi lahko ob zgodnjih jutrih doživiš rastitev ruševcev, ki jo spremlja značilno petje.

Jeseni so najlepši dnevi za obisk očakov nad planino, npr. obisk Ogradov, pohajanje po grebenu Stogov ali pa osvojitev debelinkota – Debelega vrha. Jeseni je tudi čas prska, takrat igrajo gamsi svojo ljubezensko igro, in če se previden in tih, jih lahko opazuješ tudi od blizu.
Tudi pozimi ne boš ostal praznih rok. S turnimi smučmi se boš lahko podal v dolino za Debelim vrhom ali v Velo polje in se naužil zimske idile.
Vsakič, ko boš obiskal planino in njeno okolico pa ne pozabi, da si samo na obisku v tem gorskem raju. Ne puščaj ničesar za sabo, ne odnašaj ničesar v dolino (razen doživetja in spoznanj) in spoštuj okolje, v katerem si se znašel.


















