22
2008Tudi onkraj slovenske meje se je prijetno spraviti na kakšen zanimiv hrib. Taka je Kopa, po italijansko Picco di Mezzodi. Dvatisočak se dviga nad Belopeškimi jezeri kot varuh Jezerske planine. Prek planine se skozi smrekovo-bukov gozd dvigneš do macesnovih sestojev, se skozi ruševje in melišče prebiješ do belih skal in stopiš na razgledni vrh. Kar divji je pogled naokrog. Nobene ravnine, vrtoglavi prepadi, razdrapane grape in divji grebeni, le zlate macesnove iglice božajo pogled.
Jesenski hribi so enostavno lepi. Bi še kaj dodal, pa enostavno ni kaj dodati, treba je doživeti.
20
2008Namesto drenjanja z avtomobilom po nabito polnih parkiriščih, namesto občutka utesnjenosti v premajhnih kabinah za pomerjanje oblek pod umetno svetlobo in pod drobnogledom kamer, namesto nervoznega čakanja v neskončnih kolonah pred blagajnami, polnimi nasmejanih gospodičen z zlatim nakitom, namesto vdihavanja palete dišav mičnih tovarišic in postavnih mačotov, namesto hrupa damskih petk in izbrane glasbe z zvočnikov športnih trgovin in namesto vljudnih pogovorov z znanci iz srednje šole, vam ponujam alternativo. Enostaven jesenski izlet v naravo. Zagotovljen mir, tišina, vonj jesenskih smrek, bukev in macesnov, zvok ptičev in svizcev, paleta razkošnih barv in topel nasmeh sonca. Tokrat v naročju Bohinjskih planin. Pridi, ne bo ti žal.