Fotografija

Mrzel veter

Letošnjo jesen je med slovenskimi alpinisti zavel mrzel veter. Odnesel je najprej Pavleta in nato še Miha. Starejšega in mlajšega, izkušenega in perspektivnega. Ni izbiral, kajti če bi, potem nikoli ne bi izbral njiju. Takih ljudi, kot pravijo starejši, ne delajo več. Nikoli jih nisem osebno spoznal, pa sem vseeno čutil njuno bližino. Njuna človeška toplina, prijazna beseda, nasmejan obraz poln energije, njun optimizem in pogum, so vrednote, ki sem jih prepoznal prek njunih predavanj, zapisov, fotografij in filmov. V bistvu sta bila čisto navadna, preprosta človeka z veliko ljubeznijo do gora, narave in sočloveka. Ne zaradi njunih dosedanjih in njunih morebitnih uspehov, predvsem zaradi njunega duha, je izguba tako boleča. Življenje pa gre naprej in če sem se česa naučil od njiju je to, da je potrebno živeti polno življenje, v veliki meri z gibanjem v naravi.

Prejšnji, sicer mrzli, skoraj zimski vikend smo se tako z odlično družbo potikali v okolici doline Triglavskih jezer. Bril je mrzel veter, vendar je bil poln življenja.

Ogradi in Debeli vrh

fotodelavnica_sedmera-4-medium

Smrekovi sestoji nad Bohinjem

fotodelavnica_sedmera-8-medium

Zlate macesnove iglice

fotodelavnica_sedmera-11-medium

Detajl planšarske arhitekture

fotodelavnica_sedmera-19-medium

Tičarica nad Ovčarijo

fotodelavnica_sedmera-21-medium

Večerni Krn

fotodelavnica_sedmera-42-medium

Macesnovi gozdovi v dolini Triglavskih jezer

fotodelavnica_sedmera-44-medium

Na obali Ledvice

fotodelavnica_sedmera-58-medium

Macesnovo deblo

fotodelavnica_sedmera-68-medium

Mali ‘orjak’

fotodelavnica_sedmera-71-medium

Rumeni gozd nad Ledvico

fotodelavnica_sedmera-79-medium

Barviti Maroko

maroko-1-medium

Že skoraj dve leti je od najinega obiska Maroka, toda vsake toliko se spomnim na prijetna doživetja v tej Atlaški državi. Maroko je za kratke popotniške počitnice skoraj idealna lokacija. Je razmeroma blizu, a daleč v primerjavi z našo kulturo, religijo, podnebjem, naravo.  Povezave med kraji so odlične, hrana prav tako, narava čudovita. Zdaj pa nekaj vtisov.

Vrata Maroka so vedno odprta. Zelo lepa so stara jedra mest – medine.

maroko-32-medium

Zvečer je na trgih živahno, predvsem pa dobro diši.

maroko-45-medium

Trgovine so še malo bolj pristne od naših plastičnih nakupovalnih centrov.

maroko-58-medium

Vstopi v medine so slikoviti.

maroko-200-medium

Barvanje kož v Fesu si človek ne zapolni samo po izredni lokaciji, starodavnemu načinu barvanja, temveč tudi po nenavadnem vonju.

maroko-147-medium

Toliko ročnih izdelkov na enem kupu je težko najti še kje drugje na svetu.

maroko-171-medium

Muslimanske čepice.

maroko-189-medium

Preizkušanje čevapčičem podobnih umetnin.

maroko-186-medium

Neverjetni prizori v labirintu ozkih ulic.

maroko_1-15-medium

Potepanje po puščavskih sipinah.

maroko_1-143-medium

Neudobno jahanje kamel.

maroko_1-184-medium

In nepozabno doživetje tišine v nočni puščavi.

maroko_1-228-medium

Doživetje palete rdečih barv v Atlasu.

maroko_2-152-medium

maroko_2-209-medium

Obiskovanje tržnic pod modrim nebom in zavetjem pobeljenih vrhov.

maroko_3-24-medium

Večerno lenarjenje na terasi hostla v Marakešu.

maroko_3-152-medium

Izgubljanje v ulicah medine.

maroko_3-210-medium

maroko_3-214-medium

maroko_3-178-medium

maroko_3-215-medium

maroko_4-77-medium

In skoraj najpomembnejše – sveže stisnjen pomarnačni sok na vsakem koraku.

maroko_3-164-medium

Podolševa

Kolesarski potep pod Olševo in po Logarski dolini me je ponovno prepričal o izjemni naravni in kulturni krajini vzhodnega območja Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Dolge ledeniške doline se v obliki jezikov zajedajo v mogočno belo trdnjavo Savinjskih Alp, sončna pobočja na meddolinskih gorskih hrbtih pa ustvarjajo redke pogoje za življenje ljudi, ki so tod pognali močne korenine za stoletni obstoj in sonaravni razvoj. Nikjer na celotnem območju ni mogoče dobiti občutka, da je človek v naravo posegel bolj, kot bi bilo nujno potrebno za njegov obstoj in skromno življenje.

logarska-1

logarska-2

logarska-3

logarska-4

logarska-5