13
2008Letošnjo jesen je med slovenskimi alpinisti zavel mrzel veter. Odnesel je najprej Pavleta in nato še Miha. Starejšega in mlajšega, izkušenega in perspektivnega. Ni izbiral, kajti če bi, potem nikoli ne bi izbral njiju. Takih ljudi, kot pravijo starejši, ne delajo več. Nikoli jih nisem osebno spoznal, pa sem vseeno čutil njuno bližino. Njuna človeška toplina, prijazna beseda, nasmejan obraz poln energije, njun optimizem in pogum, so vrednote, ki sem jih prepoznal prek njunih predavanj, zapisov, fotografij in filmov. V bistvu sta bila čisto navadna, preprosta človeka z veliko ljubeznijo do gora, narave in sočloveka. Ne zaradi njunih dosedanjih in njunih morebitnih uspehov, predvsem zaradi njunega duha, je izguba tako boleča. Življenje pa gre naprej in če sem se česa naučil od njiju je to, da je potrebno živeti polno življenje, v veliki meri z gibanjem v naravi.
Prejšnji, sicer mrzli, skoraj zimski vikend smo se tako z odlično družbo potikali v okolici doline Triglavskih jezer. Bril je mrzel veter, vendar je bil poln življenja.
Ogradi in Debeli vrh
Smrekovi sestoji nad Bohinjem
Zlate macesnove iglice
Detajl planšarske arhitekture
Tičarica nad Ovčarijo
Večerni Krn
Macesnovi gozdovi v dolini Triglavskih jezer
Na obali Ledvice
Macesnovo deblo
Mali ‘orjak’
Rumeni gozd nad Ledvico
03
2008Že skoraj dve leti je od najinega obiska Maroka, toda vsake toliko se spomnim na prijetna doživetja v tej Atlaški državi. Maroko je za kratke popotniške počitnice skoraj idealna lokacija. Je razmeroma blizu, a daleč v primerjavi z našo kulturo, religijo, podnebjem, naravo. Povezave med kraji so odlične, hrana prav tako, narava čudovita. Zdaj pa nekaj vtisov.
Vrata Maroka so vedno odprta. Zelo lepa so stara jedra mest – medine.
Zvečer je na trgih živahno, predvsem pa dobro diši.
Trgovine so še malo bolj pristne od naših plastičnih nakupovalnih centrov.
Vstopi v medine so slikoviti.
Barvanje kož v Fesu si človek ne zapolni samo po izredni lokaciji, starodavnemu načinu barvanja, temveč tudi po nenavadnem vonju.
Toliko ročnih izdelkov na enem kupu je težko najti še kje drugje na svetu.
Muslimanske čepice.
Preizkušanje čevapčičem podobnih umetnin.
Neverjetni prizori v labirintu ozkih ulic.
Potepanje po puščavskih sipinah.
Neudobno jahanje kamel.
In nepozabno doživetje tišine v nočni puščavi.
Doživetje palete rdečih barv v Atlasu.
Obiskovanje tržnic pod modrim nebom in zavetjem pobeljenih vrhov.
Večerno lenarjenje na terasi hostla v Marakešu.
Izgubljanje v ulicah medine.
In skoraj najpomembnejše – sveže stisnjen pomarnačni sok na vsakem koraku.
22
2008Kolesarski potep pod Olševo in po Logarski dolini me je ponovno prepričal o izjemni naravni in kulturni krajini vzhodnega območja Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Dolge ledeniške doline se v obliki jezikov zajedajo v mogočno belo trdnjavo Savinjskih Alp, sončna pobočja na meddolinskih gorskih hrbtih pa ustvarjajo redke pogoje za življenje ljudi, ki so tod pognali močne korenine za stoletni obstoj in sonaravni razvoj. Nikjer na celotnem območju ni mogoče dobiti občutka, da je človek v naravo posegel bolj, kot bi bilo nujno potrebno za njegov obstoj in skromno življenje.






































