22
2013Odprto pismo ministru Igorju Maherju.
Igor, ne bom te vikal, ker sem mnenja, da si tega ne zaslužiš. Zanima me, kako boš vodil ministrstvo za prostor, če ne znaš pojasniti svoje prostorske zagate v zvezi z domnevno nelegalnim objektom? Kako ne znaš tega pojasniti? Saj gre za enostaven objekt, verjetno je tudi pojasnilo enostavno. Kako boš pa pojasnjeval probleme pri zahtevnih infrastrukturnih objektih?
Vsi enaki pred zakonom?
Zaposlen sem na Javnem zavodu Triglavski narodni park, torej sem proračunski uporabnik, v službi države, tako kot ti. Uradnik, ki se ukvarja s prostorskimi posegi v narodnem parku. Takih primerov, kot je tvoj, imamo tu v parku mnogo, veliko preveč. Zaradi narave dela, med investitorji nisem najbolj priljubljena oseba, kdor pa me pozna, ve, da se trudim biti nepristranski, pravičen, ažuren, itd. Zato sem plačan. Vsi tisti, ki imajo čiste namene in ki postavljajo objekte resnično za potrebe, ki jih navajajo v vlogi in jih dovoljujejo prostorski akti in zakonodaja, nimajo z nami, uradniki, niti najmanjših problemov, še več, velikokrat jim svetujemo, pomagamo, itd. Investitorji, kot si npr. ti in tebi podobni, pa imajo seveda probleme, ker imajo nečiste namene, za probleme pri izdaji dovoljenj pa smo po njihovem (tvojem) krivi mi, uradniki. V tvojem primeru je malce drugače, ker so ti uradniki šli na roko in izdali sklep o nepotrebnosti gradbenega dovoljenja še isti dan, kar je glede na moje izkušnje, roke za izdajo odločb in količino vlog nepredstavljivo, skorajda mistično. Upam, da bo od sedaj naprej to veljalo za vse državljane.
Omrežja birokracije?
Kolikokrat sem investitorjem v obraz dejal, da uradniki ne delamo razlik med ljudmi, da ni važno kako se pišeš, da smo do vseh enaki, da so postopki za vse enaki, roki za izdaje odločb tudi. In kolikokrat so mi domačini, npr. v Bohinju rekli, da za njih veljajo drugačna merila, kot za »ljubljančane« oz. tiste z zvezami. Pa jim nisem verjel. Zdaj si jim ti, dragi Igor, pritrdil, mene pa demantiral in me poslal v kot, kot majhnega otroka. Hvala.
Kako si lahko sploh zaprisegel kot minister, istočasno pa vložil vlogo za legalizacijo svoje črne gradnje? To je tako neetično, da mi je kar slabo. Kako si lahko podkupil uradnike, da so ti isti dan izdali sklep o nepotrebnosti gradbenega dovoljenja? Kako lahko trdiš, da je s tem legalizirana tvoja črna gradnja? Kako si lahko lagal v vlogi, da je tvoja gradnja pomožni kmetijski objekt, ko pa je iz posnetkov razvidno, da gre za počitniško hišico na kmetijski zemlji? Imaš mogoče status kmeta? Kaj ne veš, da s svojim dejanjem škodiš vsem kmetom, ki si resnično želijo postaviti pomožni kmetijski objekt na svoji zemlji, za svoje potrebe, po tvoji aferi pa bodo vsi uradniki v Sloveniji skeptični in bodo 3-krat preverjali ubogega kmeta, da ja ne bo postavil počitniške hišice in mu s tem zakomplicirali in zavlekli postavitev objekta. Ali ti je sploh jasno, kaj je to etika, kaj morala, kaj odgovornost? Kako naj grem jutri na teren med investitorje, tudi domačine in jim na štiri oči razlagam, kaj je prav in kaj ne, kako morajo graditi, kaj se sme in kaj ne? Kako naj bom motiviran za delo, ki ga upravljam v službi države, ministra, ki je enak mnogim investitorjem, s katerimi se preganjamo prek inšpekcijskih služb že leta, desetletja? Kako naj ohranim zaupanje, ki sem ga leta gradil med domačini, ki so me v začetku gledali le kot nekoga, ki jim nekaj prepoveduje, kaznuje in ne kot svetovalca, pomočnika?
Hitra in trdna odločba
Mene osebno je tvoja zgodba prizadela, ker si vse tiste, ki delamo na področju urejanja prostora in graditve objektov v tej državi ponižal, sebe pa postavil na ministrski stolček. Ne glede na to, kako se boš zagovarjal pred svojimi nadrejenimi (ki jih ni veliko in so sumljive verodostojnosti), mene v svojo nedolžnost ne moreš prepričati. Glede na mnoge izkušnje s podobnimi gradnjami, gre v tvojem primeru za klasično črno gradnjo in klasične laži in izgovore, ki jih imajo investitorji. Gre za gradnjo počitniške hišice na kmetijskem zemljišču, ki tudi z novo Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost ni dopusten prostorski poseg, saj prostorski akti na kmetijskem zemljišču tovrstnih gradenj ne dopuščajo. S svojo gesto si omogočil vsem obstoječim investitorjem črnih gradenj, počitniških hišic, da bodo na podlagi tvoje izkušnje gladko legalizirali objekte, vsem bodočim pa si poslal jasno sporočilo, da lahko kjerkoli v Sloveniji na kmetijski zemlji postavljajo taka počitniška skropucala, kot si jo ti pri Sečoveljskih solinah.
Senca dvomov
Zahtevam, da takoj odstopiš, da odstopi načelnik upravne enote, ki ti je izdala sklep. Zahtevam, da se javno opravičiš in s tem omogočiš normalno delovanje države in zaupanje državljanov v delo javnih uslužbencev. V nasprotnem primeru lahko ukineš večino upravnih služb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ker ne bodo imela več kaj početi.
Škode si naredil več kot dovolj, naredi še nekaj dobrega, odstopi z ministrskega položaja. Lepo vreme je, privošči si malo sonca v Seči, v tvojem »legalnem« pomožnem kmetijskem objektu (senik?, kozolec?, hlev?).
Klopca v solinah vabi
27
2013Kaj me v življenju resnično navdihuje? Kaj je tisto, kar mi spravi kocine pokonci, kar mi odpre dušo?
Brez dvoma to niso materialne stvari, ni računalnik, telefon, to niso športni dogodki preživeti pred televizijo, niso politični govori, reklame, ni avto, niso moderna velemesta, niso hoteli, niso množične prireditve in še kaj.
Kaj torej, kaj je tisto poleg človeške topline, hčerkine navihanosti, sinovega nasmeha, ženinega objema in prijateljskih stiskov rok?
Navdihujejo me najbolj preproste stvari, vsako leto me navduši prvi sneg, vsak dan na poti v službo zrem v hribe kot v bogove, vsak dan so drugačni, navdihujejo me jutra, prebujanje sonca in večeri, ko žarijo barve neba. Navdušujejo me oblike narave, pokrajina, kamen, voda, gozdovi, cvetje, živali. Vedno znova se čudim in se sprašujem, kako je mogoče, da narava lahko ustvari to in ono, kako to ustvari, zakaj ustvarja. Zadnjič me je popolnoma navdušil komet nad Uralom, vsako leto me navduši prebujanje pomladi in tišina ter mir s čudovitimi barvami v jeseni. Ko sonce boža tvoj obraz, ko dežne kaplje padajo na čelo, ko veter prepiha možgane, takrat čutim, da sem in smo, ljudje namreč, del narave. Občutek, ko se po celodnevni turi vrneš s hribov v dolino in pod mogočnimi vrhovi spiješ nekaj požirkov bistre studenčnice, se ne more primerjati z vsemi ustekleničenimi vodami na tem svetu skupaj. Takrat začutiš v sebi živalsko prvinskost, takrat si podoben medvedu, ko pride pit k vodi, slonu, srni, levu in ostalim. Že davno nazaj sem spoznal in začutil, da v hribe ne hodim zaradi osvojitve vrhov, ampak zato, ker je tam tako lepo, ker lahko vidim tisto, kar od spodaj ne morem, ker začutim mogočnost narave in jo zato spoštujem.
Seveda me navdušuje tudi čudovita glasba, malokrat pa tudi druga umetnost, predvsem zaradi mojega neznanja. Navdušen sem nad kulturo prvinskih, kmečkih, nomadskih narodov. Mesta, razen izjem me pustijo hladnega, ravnodušnega.
Navdih se mi zdi za življenje, ki ga danes živimo, zelo pomemben. Odtujeni smo od narave, izgubljeni v zmedenem materialnem svetu, kjer nam misli vodi denar. Navdih je tisto, kar nam požene kri po žilah ali nas umiri, kar nas žene, da smo aktivni, da dihamo, da smo. Brez navdiha smo živi mrtveci. Bodimo hvaležni za navdihe in za vse, kar nam ponuja narava in človeška kultura.
18
2013Zadnje dni se govori o privatizaciji vode. Ne razumem in nočem razumeti. Kakšna sporočila mi, mediji, politika, stroka polagamo v ušesa naših otrok, mladih. Da je voda ekonomska dobrina?!? Prisežem, da me bo en dan zadela kap, zaradi takih stvari, ki enostavno peljejo v pogubo. Zakaj ne naučimo naših otrok, kaj zares je voda, kako jo je treba spoštovati in kakšen odnos je potrebno imeti do nje. Le to bo ohranilo vodne vire. Ni druge poti. Pika.
Podobne žolčne bolečine sem imel pred kratkim na sestanku o upravljanju gozdov v našem narodnem parku s predstavniki slovenske nadškofije. Prvič sem doživel, da je nekdo na sestanek prišel v družbi treh odvetnikov in dodatno delegacijo in me najprej okaral, da ne vem, kaj je to lastnina. Da oni vejo, kako se upravlja z gozdovi in zakaj gozdovi sploh so. Neki mladi pravniški japiji so se norčevali iz petelinov in drugih prebivalcev gozdov, ker lastnina in možnost iztrebljanja gozdov je sveta nadškofijska pravica?! In čeprav so ti gozdovi v parku, kjer se prvotno ščiti narava (ena od ustavnih kategorij lastnine, je tudi okoljska kategorija), nimamo mi nobene pravice omejevati sekanje v njihovih gozdovih ali pa postavljati pogoje za sečnjo. Vsa ta silno študirana in poduhovljena skupina ljudi ni niti za trenutek pokazala tisočinko delca sočutja in odnosa do gozdov, do narave in s tem do sočloveka. Po trenutkih jeze sem bil samo še žalosten.
Ko ti nekdo ukrade (polastnini) vodo, je tako, kot bi ti ukradel del duše.












