Mnenja

Nevednost

Imam dneve, ko si zastavljam zanimiva vprašanja:

Ali ribe lulajo?

Ali ptiči ležijo, ko počivajo?

Kako izza računalnika upravljajo vozila na Marsu?

Kako to, da eni ljudje v Janši vidijo barabo, eni pa največjega poštenjakarja, v Jankoviču eni odrešitelja, drugi tajkuna?

Na potep

V dneh, ko me hočejo virose, megla in bolečina v kolenu povsem zbiti na tla, se skušam vsaj malo spraviti na sonce. Na potepu se mi je tokrat pridružil Jože in obiskala sva manj znane planine na južnem robu Pokljuke. Hodila sva ravno po meji med meglo in soncem, med toplim in hladnim.

Na planini Javornica sva se grela na soncu, Jože je obujal spomine na mladost, ko je z družino redno zahajal na ta prekrasen pomol nad Zgornjo Bohinjsko dolino, jaz pa sem se spraševal, kot za vraga sem hodil toliko dolgo, da sem šele zdaj zašel v te kraje.

Vsakič znova, ko obiščem kraje, kjer je še ohranjena stavbna dediščina stoletja trajajoče kulture bivanja in gospodarjenja v gorskem svetu, se čudim znanju, spretnosti in intelegenci teh ljudi. To je vredno vsega spoštovanja.

Resnično je škoda, da je razvoj nekaj zadnjih desetletij povsem uničil to stoletja staro kulturo. Še več, tudi slovenski turizem ne vidi potenciala v tem, ampak raje v milijonskih naložbah termalnega in smučarskega turizma. Turizem, ki temelji na doživetju narave in kulture, ne najde poti v milijonske posle, žal.

Na planini Četeže sva se spet potopila v meglo, a vzdušje naju ni zapustilo. Ambient je čudovit.

Ni več daleč, ko bo vsa ustvarjena kultura kmetijskega gospodarjenja v gorah zaradi opuščene dejavnosti in turističnega neposluha, zgubila boj s časom in vremenskimi razmerami, ostale bodo le fotografije.

Lumpi

Vse bolj in bolj mi je jasno, da se v naši državi podpira lumpe. Ker je tak način najlažji. Ti ljudje, lumpi, so karakterno močni in zato je biti njihov zaščitnik, kako bi rekel, kratkoročna naložba. Ščitijo se lastne riti in riti domnevnih prijateljev zato, da si všečen. Ljudje na položajih, ki bi morali poseči vmes in zaščititi javni interes, pravičnost, poštenost, zakonitost, po pravilu stisnejo rep med noge in ne prevzamejo odgovornosti, čeprav so prav zato na položaju. Postanejo podporniki lumpov, čeprav ti govorijo v obraz, kako bi bilo treba lumpe kaznovati. Narobe svet. In ko pričakuješ, da bodo zavzeli jasno stališče, se skrijejo za “kao” nedorečene predpise, birokracijo, nejasne postopke, domnevno nekrivdo lumpov, … Človeka enostavno pripelje do trenutka, ko pomisli, da bi se vdal. Da bi enostavno popustil in imel mir. Da ne bi več čutil pritiskov, laži in sprenevedanj. A to pomeni njihovo zmago. Zato se bom vedno trudil za pravičnost, čeprav je ta lahko kdaj subjektivna in čeprav sem bil že tolikokrat “nategnjen”. Biti nategnjen pomeni zaupati in brez tega se tako pri delu, v družbi ali v družini ne da živeti. Ali pač?