20
2011Na potovanjih sem vedno, ko so me drugi popotniki ali domačini vprašali, kakšna je Slovenija, odgovoril, da je to najlepša dežela na svetu. Da ima najlepše gore, najčistejše reke, širne gozdove, prelepe kraške jame, s trtami ovita gričevja Dolenjske, Štajerske in Primorskega krasa. Nisem pozabil omeniti tudi kulturne bisere, ki jih ni malo, pa vendar je narava Slovenije tista blagovna znamka, ki so jo prepoznali tudi vsi tisti moji sogovorniki, ki so Slovenijo že obiskali.
Žal mi je, da slovenska politika ne prepozna te blagovne znamke, da ne zna izluščiti prioritete nacionalnega interesa, da ne vidi razvojne priložnosti ohranjene narave Slovenije. Da o lepoti Slovenije znajo samo pripovedovati (pa še to bolj poredko in slabo) in nič storiti za njeno ohranjanje, da vidijo v varstvu narave le razvojno oviro in ne priložnosti. Kakšna zmota!
Da ne bom nakladal brez številk in dokazov, bom navedel nekaj skrb vzbujajočih se dejstev. Slovenija nameni za varstvo njene izjemne narave celih 9 mio € na leto. S tem se pokrivajo plače vseh zaposlenih na Sektorju za naravo pri Ministrstvu za okolje in prostor, vsi javni zavodi za varstvo narave, vsi javni zavodi, ki upravljajo z zavarovanimi območji v Sloveniji, vsi stroški za delovanje teh institucij, vse investicije in vsa vzdrževalna dela za obstoječe objekte, vsa promocija, vse publikacije, vsi ukrepi, skratka vse, kar je v zvezi z varstvom narave v Sloveniji. Za primerjavo naj povem, da teh 9 mio € pomeni 1,3% proračuna Ministrstva za okolje in prostor in 0,001% proračuna Slovenije.
Kako pa ste kaj drugače? Še pijete čisto vodo? Še jeste zdravo hrano? Še hodite v neokrnjeno naravo? Še kje doživljate tišino, mir?
04
2011Že od vsega začetka bloganja imam tam na desni strani napisan kratek sestavek v zvezi z avtorstvom in uporabo fotografij, ki sem jih objavil. Ker pišem in fotografiram predvsem naravo in doživljanja v njej, se mi zdi smiselno in prav, da lahko tisto, kar sam hočem prikazati drugim, prikažejo tudi obiskovalci bloga komu tretjemu. Pri tem imam v glavi predvsem uporabo fotografij v izobraževalne namene, sporočilne in podobne, skratka izključno v neprofitne namene. Večkrat sem prejel tudi kakšen prijazen e-mail s povpraševanjem po dovolitvi uporabe fotografije. Ni se bilo težko dogovoriti, skoraj z vsemi, tudi če je šlo za neko manjšo promocijo njihovega dela (kmečki turizem, tečaj joge, glasbeni ovitek, ipd.). Pa vendar se tu in tam še vedno najdejo ljudje, ki prek tujega truda in dela hočejo služiti lasten denar. V elektronskem sporočilu, ki vsebuje same superlative o tvoji fotografiji pozabijo omeniti, da jo bodo uporabili za reklamiranje njihove profitne dejavnosti. Dodajo še malenkostno opozorilo, da se jim zelo mudi z odgovorom. Potem, ko jih opozorim, da je uporaba fotografije možna le v nekomercialni namen, v komercialni pa le z ustreznim finančnim dogovorom, se dopisovanje čudežno zaključi. Ne duha in sluha o moji “nadzemeljski fotografiji”. Domnevam, da so se obrnili na kakšnega drugega dobrotnika.
Na tem blogu je torej vse zastonj (fotografije, tudi kakšni strokovni članki se najdejo) za zastonjske namene, za vse ostalo pa moram tudi jaz v trgovino.
23
2010Pa sem preživel še eno leto na blogerski, spletni, internetni, globalni sceni. Sedaj je čas, ko delimo želje, ko smo nostalgični, ko smo motivirani za spremembe, za nov zagon in delo.
Letos sem največkrat slišal besedo recesija. Včasih sem mislil, da bodo ob recesiji prazne police v trgovini, da ne bo bencina, elektrika bo le zvečer, za TV dnevnik. Pa sem se krepko zmotil. Danes je kljub recesiji vsega preveč, a premalo za revne, brezposelne, bolne, stare in mlade. Posameznik se ne zna več odreči priboljškom zato, da bi si tisti, ki nima nič, privoščil vsaj nujno potrebno. Sem mislil, da sem sam kaj drugačen, a ne vem, ne vem če. Sem del te “ovčje” množice, ki jo vodijo finančne koorporacije, elite, pa kar koli že to pomeni.
Saj bi vam zaželel zdravja, pa to pomeni, da zdravniki ne bodo imeli dela, farmacevti pa zaslužka.
Saj bi vam zaželel službo, pa to pomeni, da bo vseh ostalih 100 prijavljenih na razpis ostalo brez nje.
Saj bi vam zaželel, da si lahko privoščite nov avto, po možnosti terenca, pa bi to pomenilo še hitrejše segrevanje zemlje in kakšno živalsko žrtev več ob izlivu nafte v morje.
Saj bi vam zaželel, da bi živeli v miru, sreči in sožitju, pa bi to pomenilo udarec policiji, sodstvu in nevoščljivemu sorodniku.
Saj bi vam zaželel, da uspete v kakršnikoli karieri, pa bi to lahko pomenilo špetir v vaši družini.
V vsej navlaki sodobnega sveta še vedno največ šteje stisk roke prijatelja, topel objem sorodnika in poljub najbližjega. Naj vam leto 2011 prizanese s količino navlake, bogati pa s količino stiskov, objemov in poljubov.





