Okolje

Boj proti podnebnim spremembam

Ko se že navadiš vseh veleumnih besed, besednih zvez, stavkov, misli in idej večine političnih veljakov te naše kulturne Evrope in globaliziranega sveta, pridejo taisti na dan z novo pongruntavščino. Če jim lahko verjamemo, je ena od najpomembnejših zadev, ki se jih moramo v naslednjih desetletjih lotiti boj proti podnebnim spremembam. Kako neumna izjava. In kako naj potem še zaupam svetovni politiki, da se bo dalo v smeri zmanjševanja pritiskov na planet še kaj postoriti. Ne morem jim zaupati, ker so že v formualciji problema zgrešili.
Proti podnebnim spremembam se ne moreš boriti. Nimaš nasprotnika. Podnebje se ne bori proti nam. Mi se lahko le prilagodimo podnebnim spremembam. In seveda, lahko tudi kaj naredimo, da te spremembe omilimo ali pa da na podnebje ne vplivamo negativno z našim delovanjem. Ne moremo pa se boriti.
Ne vem kdaj bo prišel čas, ko bo človek spoznal, da narava ni stroj, s katerim upravlja in da si narave ne moremo podrediti. O obratnem pa bi veljalo razmisliti.

Erozijska katastrofa v Soteski

Danes smo se s sodelavci namesto malice odločili za ogled razdejanja ujme na območju Soteske pri Bohinjski Beli. Že takoj na vstopu v sotesko Save Bohinjke so nam pogledi uhajali na splazena pobočja nad reko. Na obeh straneh so hudourniki nanosili ogromne količine pobočnega grušča in drevnine. Cesta je na več odsekih popolnoma zasuta in močno spodjedena, železnica pa je doživela pravo kanonado plazov. Še dobro, da je na najbolj izpostavljenem odseku obstoječa galerija zaustavila največji kamniti plaz. Nekoliko nazaj proti Bledu smo si ob zaselku Obrne ogledali še škodo na izhodu iz železniškega tunela. Znotraj tunela je nastalo jezero za nasipnim materialom in sedaj skozi tunel namesto vlakov drvi hudourniški potok.

Vstop v občino Bohinj je žalosten

Tudi vstop v občino Bled ni nič boljši

Hudourniški nanos kombiniran z zemeljskim plazom je zasul del železniške proge

Še od blizu

Cesta je zasuta do višine nekaj metrov

Moč vode

Namesto vlaka – potok (izhod iz tunela)

Nanosi pred tunelom

Železniških tirov sploh ni videti

Vodne razjede na travniških pobočjih

Za konec pa še geološka zanimivost; v strugi sem našel še svež kos novo nastale sprijete pobočne breče. Takole lahko v živo opazujemo nastanek kamnin, kot je npr. breča. V zelenem glinenem vezivu so nezaobljeni kosi različnih kamnin, vse skupaj pa je voda oblikovala v okroglo obliko.

Ekološka stopinja

Država Kerala je čudovita. Rečni kanali se vijejo skozi nasade kokosa, vrvež na trgih ob rečnih bregovih se prepleta z otroškimi glasovi in njihovo igrivostjo. Ob sprehodu po mestu Kovalum te spremljajo smejoči obrazi domačinov in živobarvni sariji čudovitih žensk. Na ulicah so festivali, smeh se razlega daleč naokrog. Ko doživiš take kraje in ljudi te prihod nazaj v Evropo lahko prizadene, povsod dolgočasni in sitni obrazi.

Kerala je ena izmed najrevnejših držav v Indiji. Vseeno je otroška umrljivost v Kerali manjša kot v nekaterih evropskih državah. Povprečna starost prebivalstva je 72 let, kar je več kot povprečna starost črnega prebivalstva v ZDA. 95% prebivalcev Kerale starih nad 7 let zna brati in pisati in ima celo višji delež prebivalstva s podiplomsko izobrazbo kot ZDA. Pomembno je dejstvo, da je število prebivalcev dokaj stabilno, kar gre pripisati matriarhalni družbi in visoki stopnji pismenosti in izobraženosti med ženskami.

Verjetno se sprašujete kaj ima vse našteto opraviti z ekološkimi stopinjami? Ekološka stopinja je produktivna površina, ki je potrebna za zadoščanje človekovih potreb. Američan ali Evropejec dobi potrebno hrano, snovi in energijo iz celega sveta in vsaka od naštetih stvari porabi del omejene produktivne površine celotne Zemlje. Ekološka stopinja Američana ali Evropejca je precej večja od Indijca. Planet Zemlja razpolaga le z 1,5 hektarja uporabne (produktivne) površine za vsakega zemljana pri današnjem številu prebivalcev. Toda ob današnjih vzorcih porabe potrebuje Zemlja kar 2,3 hektarja produktivne površine na prebivalca, kar pomeni, da smo krepko presegli njene nosilne zmogljivosti. Ekološka stopinja na prebivalca Slovenije je 3,85 hektarja, kar je zelo zaskrbljujoče. Velike ekološke stopinje teptajo uporabne svetovne vire, na primer:
– vsako desetletje se uniči 7,5 % vse plodne zemlje
– v zadnjih tridesetih letih so se za 30% zmanjšale gozdne površine, količina pitne vode in morska okolja
– 1/3 ribjih vrst in 1/4 sesalcev je v nevarnosti za izumrtje
Tako se ob rasti svetovnega prebivalstva nevarno oz. skorajda alarmno zmanjšujejo količine naravnih virov. In če bi cel svet sprejel zahodnjaški način življenja, bi za zadovoljitev potreb prebivalstva potrebovali kar pet takih planetov, kot je Zemlja. Lahko torej pomnožimo velikost Zemlje s pet ali pa naš način življenja prilagodimo naravnim omejitvam našega edinega planeta. Verjetno je druga rešitev precej lažja.
Ugotovimo lahko torej, da prebivalci Kerale ne škodujejo Zemlji. Njihova izobrazba, zdravje in življenjska doba se lahko primerja z zahodnim svetom, ženske so enakopravne, rast prebivalcev je stabilna. Dokazujejo, da lahko človek živi zadovoljno, zdravo in visoko kvalitetno življenje z ekološko stopinjo, ki je znotraj nosilne zmogljivosti Zemlje. Tak način življenja je trajnosten in omogoča lepo življenje današnjega rodu z omogočanjem enako kvalitetnega življenja naslednjim rodovom. Mogoče bi se lahko iz njihove kulture in načina življenja naučili kako ustvariti trajnostno družbo zahodnega sveta.
Še nekaj zanimivosti:
– na vprašanje kako vidi zahodno civilizacijo je Gandhi nekoč odgovoril: ‘Mislim, da bi bila to dobra ideja’.
– pionirji v industrijskem (intenzivnem) kmetijstvu so Američani, ki so v zadnjem stoletju izgubili pol svoje vrhnje plasti plodne zemlje
– v bogatih državah sveta živi približno 20% svetovnega prebivalstva, ki porabi za zadovoljevanje svojih potreb kar 86% svetovnih virov.