Francija

Kot obljubljeno še nekaj vtisov z narodnega parka Vanoise. Če primerjam vtise izpred let, ko sva z Bojano za kratek čas obiskala južneje ležeči park Ecrins, lahko rečem, da sem bil tokrat kar malo razočaran. Francozi so večino vznožij svojih mogočnih Alp prepustili smučarskemu turizmu, zato je poletni pogled na proge in infrastrukturo zastrašujoč. Zatrepe dolin in izhodiščne točke za smučarijo ter pohodniški turizem krasijo turistične vasice brez vsakršne duše. Taka je tudi vasica Pralognan la Vanoise, kjer sva z Jožetom razstavljala svoje fotografije v družbi mojstrov, kot je npr. Philippe Bousseaud. Vasica, ki sva se je naveličala po dobri uri, potem pa sva jo raje mahnila v hrib.

Jutranji utrip na tržnici in otvoritev razstave

Varovanje narave se začne takoj nad žičnicami, nekje na višini 2000m, tam je tudi meja narodnega parka. Kjer se konča apetit kapitala, se začne varstvo narave, torej tam, kje je sicer na pogled lepo, vendar je tam ponavadi manjša biodiverziteta (raznolikost vrst) v primerjavi z dolinsko, kjer bi varstvo narave moralo res delovati. A to je že druga tema. Raje poglejmo, kako izgleda narava parka Vanoise.

Vode je zaradi prisotnosti ledenikov in večinoma nekraške podlage povsod dovolj

Ledeniško preoblikovana gorska pokrajina z morenskimi nanosi, travniki, rjavimi meramorfnimi kamninami, snežišči, slapovi, so glavne značilnosti razgledov

Všeč mi je bila njihova planinska koča na višini cca. 2600m, imenujejo jih “Refuge”, ki jo sestavljajo trije zelo lepo oblikovani objekti (kuhinja, hiša za oskrbnike in spalnica za goste).

Na poti v dolino sva izkoristila lepo svetlobo in zaradi fotografiranja porabila več časa kot za vzpon.

Joj, skoraj bi pozabil na gorsko cvetje. Kamor si pogledal, povsod je cvetelo.

Naredil se je lep večer, ki sva ga preživela ob odlični hrani in kresu ob koncu junija. Zanimivo.

V naslednji objavi pa še nekaj fotografij iz osrednjega dela narodnega parka Vanoise.