Triglavski narodni park / Triglav National park

Zgodnja pomlad ob Bohinjskem jezeru

Ko se zima poslovi in nastopi tisto kratko obdobje, ko sneg ravno odleze, je pokrajina najbolj pusta v vsem letu. Sama sivina, rjavina, brezbarvje, skratka puščava v sicer tako čudoviti krajini, kot je Gorenjska. Tudi za fotografe je to “težko” obdobje. Takrat je potrebno poiskati kakšen detajl in se poigrati s svetlobo. A vedno je potrebno poslušati sebe in tisto, kar čutiš ob doživljanju sveta okrog sebe. Če najdeš način, kako preliti svoje občutke na fotografijo, si zmagal.

Mi se vedno znova radi vračamo v Bohinj. V vseh letnih časih. V vseh delih dneva. Najraje pa kar za cel dan. V samoto, v naravo, v zavetje alpskega jezera, za katerega trdim, da je najbolj ohranjeno jezero v Alpah, ki leži na tako nizki nadmorski višini, v bližini naselij, v bližini cest in turizma. Prepričan sem, da je to naložba za prihodnost.

IMG_5805

IMG_5813

IMG_5853

IMG_5872

IMG_5911

IMG_5922

IMG_5946

Zakaj je Bohinjsko jezero tako posebno

Vsi, ki radi zahajate v Bohinj veste, da je ta kraj nekaj posebnega. Da je svetloba v Bohinju čudovita in se nenehno spreminja. Da je Bohinj iz fotografskega vidika resnično nekaj posebnega. Zakaj je tako?

20110812-DSC_1569

Zadnjič sem se odločil, da bom preveril ali so na območju Alp kakšna primerljiva jezera z Bohinjskim. Po kakšni uri sprehajanja po Google Earth sem ugotovil, da je Bohinjsko jezero resnično tako posebno, da ga ni mogoče primerjati z ostalimi jezeri v Alpah. Kaj je tako posebnega, če na Bohinjsko jezero pogledam iz fotografskega vidika:

– orientacija jezera je izrazito V-Z; tako orientiranih jezer v Alpah je izredno malo – orientacija jezera in potek sonca imata velik vpliv na svetlobne pogoje in fotografsko kompozicijo. Sonce zahaja ravno tam, kjer je to iz vidika kompozicije idealno, saj ustvarja sončne zahode nad vencem gora nad jezerom;

– leži na razmeroma nizki nadmorski višini, kar vpliva na to, da je okolica jezera pogozdena in iz fotografskega vidika ustvarja kontraste (modro, zeleno, …);

– jezero je odprto proti vzhodu;

– pobočja v okolici jezera se sprva počasi dvigujejo, nato pa se strmo poženejo k višku. Jezero je torej še vedno dovolj odprto na vse strani;

– jezero je zaprto prozi zahodu v obliki podkve, torej s treh strani, juga zahoda in severa; tako oblikovanega reliefa v okolici jezer v Alpah ni moč najti. Reliefna izoblikovanost ima velik vpliv na to, kako sončni žarki padajo na jezero in njegovo okolico;

– jezero leži v bližini morja; nimam pojma o vremenskih pojavih, vendar je nekaj na tem, da se sredozemske zračne mase zaletijo v Spodnje Bohinjske gore in ustvarjajo zanimive vremenske pojave, ki vplivajo na svetlobne pogoje v Bohinju;

– jezero leži v izrazito ledeniško izoblikovani kotanji, popolnoma zaprte iz ene strani, kar v določenih delih leta povzroča zadrževanje megle, ki je prav tako iz fotografskega stališča pogosto zaželen dodatek;

– okolica jezera je iz karbonatnih kamnin (večinoma apnenec), ki so sive barve (kontrasti – modra, zelena, siva, …). Velik del Alp je grajen iz bolj temnih, rjavih, temno rjavih, metamorfnih in magmatskih kamnin;
– jezero ni preveliko – tudi to vpliva na fotografsko kompozicijo.

Orientacija vzhod-zahod
bohinj1

Odprtost z vzhoda, zaprta dolina v obliki podkve na zahodu
bohinj2

Jezera na avstrijskem Koroškem; brez visokih hribov v okolici, bolj nižinska jezera, orientacija različna, tudi V-Z, pa JV-SZ
koroska1

koroska3

Italijanska jezera na jugu Alp so popolnoma drugačna, velika, v smeri S-J in JZ-SV
italija_jug1

Jezera okoli Salzburga imajo smer S-J in niso obdana z vencem gora
salzburg1

Tudi jezera na severnem robu Alp so popolnoma drugačna, večja in brez vencev gora okrog
sever_alp

Seveda imajo Alpe ogromno čudovitih jezer, ki pa so večinoma visokogorska in jih ni moč primerjati z Bohinjskim. Primerjal sem le dolinska jezera.

Saj lahko marsikdo reče, da sem “lokal patriot”, ampak v tem zapisu sem hotel navesti vsaj malo dejstev, malo objektivnosti. Nekaj jezer po Alpah sem tudi osebno spoznal, ampak takih svetlobnih pogojev in take “duše” nima nobeno. To je moje mnenje. In vem, da bo vaše, če ga boste večkrat obiskali, tudi s fotoaparatom.

Se vidimo, v Bohinju.

FOTOGRAFSKA DELAVNICA TNP – NOČNA FOTOGRAFIJA NA POKLJUKI z Iztokom Medjo

Prva letošnja fotografska delavnica z naslovom “Dolga ekspozicija in nočna fotografija” v okviru Triglavskega narodnega parka bo 27.02.2015 na Bledu in Pokljuki, s pričetkom ob 18.00 uri. Tema bo nočna fotografija. Delavnico bo vodil izkušeni »nočni« fotograf Iztok Medja. Teoretični del bo izveden v multimedijski dvorani Info središču Triglavska roža na Bledu, praktični del pa na Pokljuki.

Image-3

PROGRAM:

Teoretični del:
– o nočni svetlobi
– nastavitve aparata
– primerne lokacije in pogoji za nočno fotografijo
– pregled galerije nočnih fotografij z opisom izvedbe in ozadja nastanka
– značilnosti obdelave nočnih fotografij

Praktični del:
– oprema: nastavitve, kaj je nujno potrebno za tak tip fotografije, kaj lahko naredimo, tudi če nimamo drage opreme,…
– tehnika: kadriranje in ostrenje v temi, “bulb” mode (sprožilci), izbira objektiva, izbira stojala
– osvetljevanje: vrste možnih svetlobnih virov, večkratno osvetljevanje z enim virom, “manual flash mode”, “lightpainting”….
– motivi: lokacije, motivi v ospredju (umeščanje ljudi oz. drugih motivov), ozadje (zvezdno nebo, svetlobna nesnaga oddaljenih mest), …

Delavnica bo zastavljena tako, da lahko sodelujejo tudi udeleženci z osnovno opremo. Pri nekaterih “podvigih” lahko sodeluje tudi več ljudi hkrati, kar naredi stvar še bolj zanimivo.
Prisotna bo tudi profesionalna oprema, na kateri bi demonstrirali vse tisto, kar ne bi bilo možno izvesti na opremi udeležencev.

Image-2

ZA KOGA:

– za (napredne) hobi fotografe
– za vse, ki želijo izstopiti iz običajnih “časovnih okvirjev” fotografije

ZAKAJ:

– z dolgo ekspozicijo lahko slikamo ponoči, ter tako razširimo področje in čas svojega ustvarjanja
– noč skriva svetlobo in motive, ki so lahko vidni le skozi fotografijo
– na izletih lahko s pomočjo stojala in osnovnega znanja zajemamo motive, ki so nam bili do sedaj prikriti
– s primernimi tehnikami in nastavitvami lahko še bolj izkoristimo potencial svoje fotografske opreme
– dolga ekspozicija omogoča zelo različna osvetljevanja iz večih smeri z enim samim svetlobnim virom
– z dolgo ekspozicijo pretentamo čas in tako prestopimo v čisto druge kreativne sfere

NUJNA OPREMA (pogoj za udeležbo):

– fotoaparat: DSLR oz. aparat, ki dopušča daljše čase zaklopa
– stojalo
– svetilka (LED, naglavna, ročna…)
– topla obutev in obleka (delavnica se odvija na Pokljuki, v zimskem času…)
– priporočljivo: zunanji fleš

Image

TRAJANJE DELAVNICE:
Teoretični del: 1-2 uri
Praktični del: 3 ure

CENA DELAVNICE: 55€
Zbor ob 18.00 uri v Info središču Triglavska roža Bled
Predhodne prijave na naslov ales.zdesar@tnp.gov.si; 031670247
Najmanjše število udeležencev je 6.

Image-4