Včasih se človeku zgodi, da zaradi pohlepa in izkoriščanja naravnih surovin naredi celo nekaj dobrega. Primer je umetno jezerce Kreda v Radovni.

Leta nazaj so na tej lokaciji izkopavali najfinejši sediment, ki je ostal po umiku ledenikov, jezersko kredo. Uporabna je v kemični industriji, steklarstvu, ipd. Po opustitvi izkoriščanja je območje odprtega kopa zapolnila voda, ki zaradi nepropustnosti jezerske krede ne ponikne.

V bližini jezera je zaradi obilo površinske vode in neprepustne podlage več ali manj močvirnat svet, ki je temu primerno rastlinsko in živalsko precej drugačen od okoliških gozdnih in travniških habitatov. Pomladi je tod življenjski prostor žab, ki izkoristijo vodne površine za odlaganje jajčec.

Človek pa vseeno ni mogel iz svoje kože in je zaradi ribiških užitkov v jezero naselil krape. Kot da se v preteklosti nismo nič naučili iz podobnih primerov, ko smo zaradi neumnosti in nevednosti, z naselitvijo vrst, ki tja ne sodijo, naredili škodo v občutljivih ekosistemih.

Jezero Kreda je vredna obiska, vendar z zavedanjem, da ob odhodu pustimo okolico ravno tako, kot ob prihodu.