Fosili pod Triglavom

Prejšnji četrtek je bil prav poseben terenski dan. Končno sem združil moči z dvema raziskovalcema narave, ki jih neizmerno spoštujem. Gre za izjemna poznavalca fosilov, zadnja leta predvsem triasnih vretenčarjev. Odkrila sta tudi najstarejše fosilne morske konjičke na svetu. Predvsem jih spoštujem zato, ker nista navadna zbiralca in ljubitelja, temveč sta odlična strokovnjaka, raziskovalca, znanstvenika. Njuno delo ni le zbiranje lepih fosilov za svoje zbirke, ampak predvsem določevanje novih fosilov, njihov opis, pisanje člankov, knjig, objav, razširjanje znanja laikom, predavanja, fotografiranje fosilov, njihova preparacija.

Tomaž je zobozdravnik, zato skrbi za preparacijo fosilov. Tisto, kar človek najde v naravi, se v njegovem laboratoriju spremeni v skorajda živo bitje. Navdušenec, ki zadnji zapušča nahajališča, ki obvlada gibanje po nevarnih terenih, človek z glavo na pravem mestu.

Jure, fizik, doktor geologije, predavatelj in legendarni studijski fotograf, ki uporablja neverjetno tehniko za fotografiranje vključkov v kristalih. Te fotografije so umetniško delo, ki ga nato povezuje s filozofijo in navadnim smrtnikom to razloži v preprostem jeziku. Si predstavljate? On je tisti, ki se poglobi v fotografiranje fosilov, ki jih Tomaž preparira, skupaj pa pišeta članke, objavljata v National Geographic-u, odpirata razstave, predavata po Sloveniji, sodelujeta s Prirodoslovnim muzejem, Geološkim zavodom Slovenije, predvsem pa živita svoje sanje.

 

V družbi še dveh kolegov jamarjev in poznavalca Julijcev Jožeta, smo obiskali znano nahajališče, kjer pa smo iskali tisto, kar predhodniki niso uspeli najti.

Izjemen ambient nahajališča je bil za cel dan naša baza. Iz prve roke sem videl, kako trdo delo je raziskovanje fosilov na način, ki ga opravljata Tomaž in Jure. Pred časom mi je neka oseba, ki se bolj ali manj pisarniško ukvarja z naravovarstvom dejala, da dobi pike, ko sliši za Tomaža in Jureta, češ, da sta prekopala že pol Slovenije. Resnica je pač ta, da težko najdeš nekoga, ki bi tako pazljivo, z občutkom, še posebej pa s spoštovanjem odstranjeval košček kamenja, da bi našel nov fosil. To je res pravi odnos!

Že prve minute so postregle z izjemnimi najdbami. Jure je bil čisto iz sebe in mislil sem, da je našel vsaj morskega psa. Toda Tomaž in Jure sta bolj ali manj ljubitelja manjših, težko prepoznavnih fosilov. Kar dolgo sem potreboval, da sem oči navadil na iskanje majhnih primerkov.

Sedaj pa k bistvu tega dne, fosilom. Nekaj najboljših najdb zaradi interesa nadaljnje raziskave (se sliši policijsko) ne bom objavil, bo že prišel čas za to.

Morski ježek

Amoniti

Ramenonožci

Školjke

Morski črvi

Bodice morskih ježkov

Ribe

Kaj več o samih najdbah in o zanimivostih v kakšni od prihodnjih objav. Za konec le beseda ali dve o novem spoznanju, kako vedno znova nas narava Julijskih Alp preseneča, kako pester in zanimiv je tudi neživi del tega območja. In kako pomembni so ljudje, ki še vedno verjamejo, da se da v že zelo raziskanem prostoru kaj novega odkriti, kaj novega spoznati. Brez njih bi bilo naše znanje siromašno.

Za fotografiranje fosilov sem uporabil ročni, manualni objektiv Nikkor 55mm f3.5 (makro povečava 1:2), ki pa ni najbolj uporaben zaradi premajhne goriščne razdalje. Potem, ko sem se na začetku še malo trudil z uporabo stativa, sem kmalu ugotovil, da sem na poševnih ploščah tako neroden z njim, da sem bil večkrat na robu padca, zato sem večinoma fotografiral kar iz roke.

Da pa ne bo kakšnega bralca tega zapisa prehitro zasrbela raziskovalna žilica, naj le omenim, da je v območju Triglavskega narodnega parka odvzemanje fosilov in mineralov iz narave strogo prepovedano oz. je potrebno za-to pridobiti soglasje uprave narodnega parka.