Pretekli teden sem bil kar trikrat v dolini Vrat, vsakič z drugačnim namenom, vsakič z lepo izkušnjo. Najbolj sem vesel, da spet z družino vandramo po naravi. Zdaj je mali Nejc že toliko velik, da gre lahko v nahrbtnik, Gaja pa je čudežno “prebolela” fazo, ko ni hotela prehoditi 100m. Tokrat smo jo peš mahnili po spodnjem delu naravoslovne učne poti Triglavske Bistrice do Peričnika in nazaj.

Prijeten hlad Bistrice nas je spremljal celotno pot.

Nekaj malega smo se na novo naučili.

Malce zagrizli v breg.

In se stuširali pod Peričnikom.