05
2014Letos sva se odločila za prvo malce daljše potovanje z Gajo in Nejcem. Z našim mini kamperjem smo se namenili obiskati italijanske dežele Toskano, Umbrijo in Marche. Malce nepričakovano so se nam prvi teden pridružili prijatelji, ki so najeli podoben, nekoliko večji kamper. Mohor in Katja imata podobno stara otroka, kar je bilo idealno.
Potovanje s takim kamperjem, kot ga imamo mi, ni enostavno. Gre za kombi, ki se za spanje spremeni v udoben bivalnik. Sliši se krasno, a vendar ni vse tako preprosto. Prostora znotraj avta je minimalno, še posebej potem, ko se avto pripravi za spanje. En spalni prostor je na strehi avta, ki se dvigne v šotor, drugi je za sprednjimi sedeži, kjer se klop razširi v posteljo. Avto ima kuhalik na plin, hladilnik, umivalnik in 3 predalnike ter dva velika odlagalna prostora. Ima tudi zunanji tuš, webasto gretje in nekaj drugih priboljškov, ki jih imajo avtodomi. Razlika je v tem, da avto nima wc-ja in da je v slabem vremenu težko kaj pametnega početi znotraj avta, ker je tako malo prostora.
Potovanje je sicer udobno, saj se voziš podobno, kot z osebnim vozilom, tudi cestnine in trajektnine so ugodne. Manj udobna je vsakodnevna priprava avta za spanje in zjutraj za vožnjo. Otroški sedeži so namreč ogromni in jih je vsak dan potrebno umikati, podobno je z ostalo prtljago, ki jo potebno premikati sem in tja, pa še v pomladnih mesecih jo je precej več, kot poleti. Mi smo si sicer letos kupili veliko zunanjo vrečo, za katero so mi zatrdili, da je nepropustna, a se je ob prvem dežju izkazalo drugače in otroški sedeži so bili mokri, tako da smo jih zaradi slabega vremena sušili kar z webastom. V nadaljevanju sem sedeže ob slabem vremenu pospravljal v šotorski del avta.
V Italiji je za avtodome super poskrbljeno, obstaja namreč ogromno mest, kjer lahko prenočiš, si doliješ vodo in izprazniš odpadno vodo. A tudi ta mesta pogosto nimajo wc-ja. Odlična spletna stran za iskanje teh prostorov, ki so različno cenovno ugodni, med drugim tudi brezplačni, je nemški Promobil.
Osebno sem si najbolj želel obiskati narodni park Monti Sibillini, a zaradi slabega vremena je to ostala želja za kdaj drugič. Na sploh je bilo veliko prilagajanja zaradi vremena, različnih želja in različnega časa potovanja med obema družinama. O potovanju pa v naslednji objavi.
18
2014Že dolgo let nazaj mi je človek, ki ga spoštujem, dejal, da je pri ženskah obupal. Karkoli naredi, je narobe. No, mogoče je delno prav, ampak absolutno se tudi takrat najde kaj, kar ni v redu. Ker vem, da moj blog bere Bojana, tega ne bom komentiral. Se pa velikokrat na zgoraj napisane besede spomnim pri svojem delu v javni upravi. Javnost je v tem primeru ženska. In javnost (ženska) prek političnih vzvodov (hormoni, intuicija in ženski razum) ustanovi javni zavod ali občino ali pač nekaj, kar bo upravljalo z javnim (ženskim) interesom (torej, poroči se z moškim). In potem se javnost (ženska) do javnega zavoda (moški) obnaša tako, kot se trenutno počuti, glede na to, kakšne interese ima in kako bi pač ona rada, da bi njen javni organ (moški) izgledal, se obnašal, funkcioniral. In karkoli javni organ naredi, vedno je narobe oz. vsaj nekaj narobe. Interesi so hudič, nekako preglasijo prvotne vzgibe (tudi ljubezen) za ustanovitev javnega organa (poroka ali razmerje z moškim). Saj, včasih bi ženski rad pomagal, a kaj ko ne moreš mimo moške narave in principov (zakonodaja). In tako gre zgodba naprej.
16
2014Najraje imam fotografska presenečenja. V bistvu so to trenutki, ko te preseneti odlična svetloba, ki kar kliče po fotoaparatu. Takšno presenečenje je bilo v ponedeljek zjutraj, ko sem v Zako nesel plinsko bombo.
Čeprav je okoli Bleda kar nekaj top lokacij za pravo “landscape” fotografijo, priznam, da redko planiram obiske teh lokacij. Vedno se prepustim trenutkom, vedno me najprej pritegne svetloba, potem pa iščem kompozicije. Mogoče je bolje, če rečem, da me po Humarjevo, kompozicija oz. motiv pokliče. Tako je bilo tudi tokrat. Iz avta sem opazil čudovito svetlobo, ustavil kar na cesti, stekel do jezera in pritisnil. Nobenega načrtovanja.
In kako uživam z uporabo širokokotnikov, zadnje čase s Sigmo 12-24mm! To je res užitek, pa čeprav trdim, da je fotografija s širokokotniki zelo zahtevna, saj imaš hitro preveč vsega na fotografiji. Zato pa je potrebno najti kakšno stvar, ki naravno uokvirja fotografija. Tokrat so bile to veje.
Naslednji dan sem bil ponovno pri jezeru, spet ne načrtno. Tokrat je bila svetloba drugačna, a vseeno so bili kontrasti (zelena pomlad, rdeče strehe in zasnežene gore) tako močni, da sem pritisnil nekaj fotk. Zdelo se mi je, da bi bila lahko fotografija z otokom, gradom in zasneženim Stolom, idealna. Uporabil sem Canonov 70-200mm f4 IS.
Bled je mogoče malo preveč zlajnana turistična in fotografska destinacija, ampak še vedno je tako čudovit, da je vreden postanka in uživanja ob lepotah.















