Ales Zdesar

Večer tam gori

Na zahod Slovenije

V sredo je bil verjetno najlepši letošnji zimski dan. Pot v Trento je bila dolga, ker je Vršič zaprt, zato pa toliko bolj zanimiva in slikovita.

Že v Rutah se nad vasjo dvigne najlepše oblikovana gora naših Julijcev, Špik. Nad Planico pa kraljuje Visoka Ponca.

Alpinistično veliko bolj zanimive so stene nad Tamarjem, mogočni zid Mojstrovk in Travnika.

Severni obraz Mangrta je vsaj tako impozanten kot njegova sicer milejša, a vseeno slikovita južna vršnja stena.

Na spustu s Predila proti Logu pod Mangrtom je zaradi na novo zgrajenega viadukta obvezen postanek, saj je zadeva enostavno preslikovita, da bi se le zapeljal čez nesrečno grapo Mangrškega potoka.

Za vse navdušence v fotografiji vam izdam enkratno lokacijo za krajinsko fotografijo. Takoj za vasjo Strmec je na ovinku krščansko znamenje in majhno parkirišče. Ustavite se in naredite kakšno fotko s Strmecem in Jerebico v ozadju.

Vedno, ko grem v Trento, se obvezno ustavim pri soteski Mlinarice. Vedno znova me navduši. Tokrat je bila kljub pomladnem dnevu povsem zimska.

Predno se dokončno spustim v Trento, še en obvezen postanek nad vasjo Na Logu. Tudi tu je parkirišče, malce nižje pa lesena klopca s super razgledom.

Obvodni svet Soče je trenutno še povsem brez pomladnih zelenih barv, a Soča vseeno navduši. Posebno so zanimive brvi, ki po zimskem času zahtevajo previdnost, saj je les ponekod povsem zmahan.

Za konec še klasična fotografija Soških korit v bližini sotočja z Lepeno.

Bohinjske zanimivosti

Tokrat o Bohinju malo drugače. Južna obala jezera skriva kar nekaj zanimivosti, ki so vredne ogleda. Najprej sem se namenil raziskati najdišče jezerske krede, najfinejšega sedimenta, ki je ostal kot posledica odlaganja ledeniškega materiala.

Ker je jezerska kreda nepropustna, je na stiku med zgoraj ležečim apnencem in kredo nastal izvir in voda teče v slapičih čez izjemno zanimivo kamnino.

Lepo je vidna plastnatost jezerske krede, ki je posledica odlaganja materiala v različnih obdobjih. Svetla pomeni odlaganje v toplejših delih leta, temna pa odlaganje v hladnejšem delu.

Mlace naprej stoji lepa, majhna baročna cerkev Sv. Duha, prekrita s skodlami.

Pod vzpenjačo na Vogel je ravno zato skoraj prezrto pokopališče padlim vojakom avstroogrske vojske med prvo svetovno vojno. Bohinj je imel pomembno zaledno oskrbovalno vlogo.

Slap Savica je konec zime skorajda neprepoznaven, saj glavnega slapišča sploh ni. Zato pa je zanimiv pogled nazaj proti Voglu in Ukancu.

Odsotnost listja omogoča pogled na zaledje (podzemni zbiralnik) reke Savice v mogočno ostenje Komarče.

Zima se poslavlja, sneg pospešeno tali sonce, ki je opoldne že kar pošteno močno.

Za konec pa še ena geološka zanimivost južne obale jezera.

V strmi, približno 3 metre visoki apnenčevi steni na J obali Bohinjskega jezera je ohranjena fosilna obala nekdanjega morja. Dokaz za to so številne luknje, ki so jih za časa življenja pred okrog 20 milijoni let izdolble kamenovrte školjke (Lithophaga/prstaci).

Na istem mestu je lepo viden stik apnenca z mnogo mlajšo jezersko kredo.

Naslednjič pa spet kakšna zanimivost.