05
2008Včerajšnji lep dan je bilo kar nuja izkoristiti za skok na kakšen razgledni vrh. Viševnik po službi je bila primerna izbira.
Gori v robeh je kar prava zima. Snega ogromno, le vršni deli so spihani in zato izgledajo “nezaliti”.
Pogled proti vrhu je obetal enkratno smuko že kar na prvem turnem smuku sezone. Kar malo neučakan sem hitreje zagrizel v breg.
Imam kar srečo, da se lahko v službi dogovorim s sodelavci za takšne izlete. Tokrat sva skupaj sopihala s Tanjo.
Na vrhu pa joj prejoj; razgledi, belina, modrina. Vsakič znova vzdihujem nad pokrajino SZ dela Slovenije: skrivnostno hladne doline, nabrušeni grebeni, mogočno našpičeni vrhovi, širne gozdne planote, strme nedostopne stene.
Z vrha nisva odsmučala, ker je bilo škoda smuči. Štartala sva na grebenu pod vrhom in se do izhodišča naužila enkratne turne smuke. Takega “dokolenskega” pršiča že dooolgo ni bilo.
01
2008Med Fužinarskimi planinami zaseda Krstenica posebno mesto. Leži namreč na sončni, razgledni terasi pod Krsteniškim (Mali Stog) Stogom, visoko nad Vojami in dolino Suhe. Izredna lega ponuja vrsto čudovitih razgledov, na jugu na celoten Bohinjski greben, na zahodu na Krnsko skupino, na vzhodu na gore nad Krmo, s severa pa planino čuva mogočna trdnjava Ogradov.
Dostopov do planine je kar nekaj, najkrajši je prek planine Blato (1 ura), precej daljša, vendar pa tudi lepša sta iz doline Voj (z začetka ali pa konca planine). Možen je tudi dostop prek Planine Jezero in Planine v Lazu.
Planina ni zanimiva za obisk samo poleti, ko si ob zvoku kravjih zvoncev privoščič skuto ali kislo mleko, ampak tudi v vseh drugih letnih časih. Pomladi in zgodaj poleti je na planini in njeni bližnji okolici pravi alpski botanični vrt, prav tako spomladi lahko ob zgodnjih jutrih doživiš rastitev ruševcev, ki jo spremlja značilno petje.

Jeseni so najlepši dnevi za obisk očakov nad planino, npr. obisk Ogradov, pohajanje po grebenu Stogov ali pa osvojitev debelinkota – Debelega vrha. Jeseni je tudi čas prska, takrat igrajo gamsi svojo ljubezensko igro, in če se previden in tih, jih lahko opazuješ tudi od blizu.
Tudi pozimi ne boš ostal praznih rok. S turnimi smučmi se boš lahko podal v dolino za Debelim vrhom ali v Velo polje in se naužil zimske idile.
Vsakič, ko boš obiskal planino in njeno okolico pa ne pozabi, da si samo na obisku v tem gorskem raju. Ne puščaj ničesar za sabo, ne odnašaj ničesar v dolino (razen doživetja in spoznanj) in spoštuj okolje, v katerem si se znašel.
20
2008Bilo je ravno pred kakšnim tednom, več dni sem urejal svoj domači fotoarhiv, ko sem naletel na fotografije, ki so nastajale skozi leta mojega trenerskega dela v nogometnem klubu Triglav. Našel sem celo fotografijo, ki je zmagala na fototečaju in mi prinesla glavno nagrado – digitalni fotoaparat Olympus C220 zoom.
Tisto leto (2003) in nekaj let poprej smo nosili domov pokale iz skoraj vsakega tekmovanja.
Še istega leta pa smo osvojili zmago v tekmovanju Rad igram nogomet, ki je bilo nekakšno državno prvenstvo za fante v kategoriji 10 let.
Fanta (Uroš) na skrajni desni strani spodnje slike pa je letos kupil celo italijanski AC Milan.
Iz tistih časov so mi ostali lepi spomini in fotografija, ki me je kasneje močneje prevzela. S “trotl” fotoapratom, ki sem ga torej dobil kot nagrado sem potem fotografiral polna tri leta. Nastala je tudi kakšna prav zanimiva fotografija.
Leta 2006 sem presedlal na digitalni zrcalno refleksni fotoaparat (Nikon) in od takrat naprej se šele zares učim fotografije.
Na koncu je morda prav, da omenim, da se tudi moja fotografska zgodba ni začela z digitalnim fotoaparatom, temveč sem si lastil več kompaktnih analognih fotoaparatov, ki so mi služili na potovanjih za fotografiranje na diafilm.
Nekaj izkušenj pa je bilo tudi s Canonovim SLR-jem EOS 300.
Mislim, da bom glede na kratko fotografsko zgodbo in pot, šele čez kakšnih 5 let lahko rekel, da mi je kakšno fotografijo uspelo zares dobro narediti. Do takrat pa bo kakšna dobra fotka bolj naključje kot pa pravilo.




















