13
2016OBVESTILO: Danes, dne 19.2.2016 delavnica zaradi slabega vremena odpade
Naslednja dva petka, torej 19.2. in 26.2. bom imel v organizaciji Javnega zavoda Triglavski narodni park v sodelovanju z Žičnicami Vogel fotografsko delavnico “Zimska pravljica na Voglu”. Fotografski delavnici bosta v popoldanskih urah, s pričetkom ob 15.30. Zborno mesto je zgornja postaja nihalke.
Več informacij: http://www.tnp.si/prireditve/termin/2158/
Na Voglu bomo iskali zimske motive v pokrajini, naučili se bomo pravilno osvetliti snežno pokrajino, z malo sreče bomo ujeli tudi kakšen lep sončni zahod ter večerni ambient. Zaključek bo posvečen kratki predstavitvi obdelave fotografij.
Za več informacij me lahko kontaktirate. Se vidimo.
12
2016V prvem delu sem s fotografijami pokazal, kako kamen mehansko razpada, tokrat pa poglejmo, kako padavinska voda in snežnica vplivata na zunanjo podobo apnenca. Voda topi apnenec z ogljikovo kislino. Zanimivo je, da je korozija (izraz za kemično preperevanje) močnejša pod prstjo, kot na prostem. Gre za preprosto dejstvo, da voda dobi več ogljikovega dioksida (potreben za tvorbo ogljikove kisline) iz organskih snovi in organizmov v prsti. Vse, kar nastaja s korozijo, imenujemo kraške oblike. Te so seveda prisotne tudi v visokogorju. In kako lepe so.
03
2016“Če ne greš, ne doživiš. Če ne poizkusiš, ne okusiš. Če ne raziskuješ, ne spoznaš. Če si sam, ne moreš deliti. Če še nisi bil v Sloveniji ali je ne poznaš dovolj dobro, potem te najlepše potovanje v življenju še čaka. Potuj z odprtim srcem in prejel boš darilo, veliko kot sonce.”
Jeseni so me iz Mladinske knjige povabili k sodelovanju pri pripravi darilne foto knjižice z naslovom Čudovita Slovenija. Najprej seveda kot fotografa. A žal takrat nisem imel časa, da bi lahko naredil izbor fotografij, čeprav sem si močno želel, saj mi je bila ideja knjige in njena predvidena vsebina zelo všeč. Rok za oddajo je potekel in malo mi le je bilo žal, da nisem sodeloval. A vsaka stvar je za nekaj dobra. Naknadno so mi namreč ponudili, če bi napisal tekst za knjigo. Bil sem popolnoma presenečen, a sem vseeno zagrabil, saj predvidenega teksta ni bilo veliko, bistvo pa so bili kratki zapisi ob fotografijah. Čeprav sem se zavedal, da bo to bistveno težje ob dejstvu, da ne gre za moje fotografije, ampak od kolegov fotografov. Izziv sem sprejel in danes sem hvaležen, da so me povabili zraven (hvala urednici Maji Ogrizek in Joštu Gantarju, uredniku fotografije).
Pri pisanju sem imel popolno svobodo, vsebina pa mi je bila super všeč in pisana na kožo. Resnično sem vesel, da sem imel enkrat v življenju možnost, da pišem tekst za knjigo, ki govori o domovini, o deželi, ki mi je resnično pri srcu, o njeno naravi, ki jo obožujem, o kulturni krajini, ki me navdušuje, o njenih ljudeh, ki jih imam rad in z roko v roki s fotografijo, ki mi je zadnjih deset let tako močno polepšala življenje. Vesel sem tudi, da sem sodeloval s fotografi, ki jih cenim in jih vse po vrsti tudi osebno poznam. Luka Esenko, Jošt Gantar, Aleš Komovec, Miro Podgoršek in Ana Pogačar so bili moji vzorniki, danes pa kolegi in celo prijatelji. Njihove fotografije so bistvo te knjige, jaz sem jim dodal le kanček čustev in duha.
Knjiga je lahko krasno darilo, prepričan pa sem, da ne bo nikogar pustila ravnodušnega. Še več, zasrbele vas bodo pete in kmalu boste spet spoznavali to našo čudovito deželo, čudovito Slovenijo.












