15
2008Ob kopnih sezonah se z avtom pripelješ z Ribčevega Laza precej visoko, nato pa slediš udobni stezi čez začetni strmejši del gozda, ki se kmalu prevesi v zložno dolino posuto z bukvami. Brez naprezanja si kmalu na planini Suha, ki je le bled spomin na živahno planino, kjer so nekoč stali kamniti stanovi, v poletju pa ni manjkalo pastirjev in krav. Obsežno planino obhodiš po desni, preden pa te pot zapelje popolno v desno, pa jo prečiš v levo in se zaženeš v strm breg. Na vrhu te zopet čaka prijetna izravnava, kjer je bilo nekoč manjše jezerce. Od tu ni več daleč do vrha. Počasi se v diagonalni smeri prebijaš do skritega vrha na levi, kjer te v zadnjih metrih čaka razgleden kamnit grebenček, ki pa je povsem lahek.
Tako kot celotni greben Spodnjih Bohinjskih gora, je tudi Rodica izredno razgledna. Najbolj uživam ob pogledih na primorske hribe in na barvite prehode med gozdom, ruševjem in skalnatimi vrhovi.
03
2007O Triglavu je bilo napisano nešteto zgodb, fotografiran je bil iz vseh mogočih strani, na njem je bilo nebroj planincev, alpinisti so izrisali čez sto navideznih linij v severni steni, smučarji so prevozili vse smučljive grape, padalci so skočili s Sfinge in še bi lahko našteval. Triglav je slovenski simbol v pravem pomenu besede. Najvišja gora in predvsem ena najbolj prepoznavnih skalnih gmot z vseh strani.
Pogled z južne in vzhodne strani na Triglav je najbolj značilen za Gorenjski, Notranjski in Primorski konec Slovenije. Od tu imamo občutek, da Triglav iztopa oz. štrli nad ostalimi vrhovi Julijcev. Ta fenomen je seveda povezan z njegovo višino, ki pa je pogojena s kamninsko sestavo Triglava. Tu pa se zanimiva zgodba o Triglavu začne. Triglavsko gmoto nad njegovo severno steno in Triglavskimi podi sestavljajo namreč starejše kamnine (cordevolski apnenec) od tistih v severni steni (dachsteinski apnenec). Ob nastanku so bile kamnine v normalnem oz. pravilnem zaporedju (se pravi mlajše nad starejšimi), zaradi premikanja kontinentalnih plošč (Afriška plošča se je namreč “zaletela v Evroazijsko”), pa je prišlo do narivanja velikih blokov kamnin. Tako se je cordevolski apnenec narinil iz juga proti severu na mlajše plastovite dachsteinske apnence. Zaradi svoje masivne strukture je cordevolski apnenec nekoliko bolj odporen proti mehanskemu in kemičnemu preperevanju, zato se je vrh Triglava precej počasneje zniževal kot nekateri ostali vrhovi Julijskih Alp. Narivni strukturi Triglava pripadajo še Rjavina, Kanjavec, Mišelj Vrh, Debeli vrh, Ogradi, Vogli, Slatna, Kreda, Zelnarice in Tičarica. Pojav narivanja in različno plastnatih kamnin je ustvarilo tipično reliefno zgradbo Julijskih alp, in sicer položnejša narivna pobočja in strme stene na robu narivov.
Prav zaradi naštetih dejstev danes planinci na Triglav večinoma dostopajo iz položnejše južne, jugovzhodne in zahodne strani, gorniki in alpinisti pa uporabljajo strme poti in smeri severnega dela pogorja.
Nekaj utrinkov s prekrasne Golice:













