Izleti

Sveta Trojica nad Pivko

Več let sem si želel obiskati vrh z imenom Sveta Trojica, ki leži nad Pivko. V času, ko so podzemne vode polne in se kraška polja spremenijo v jezera. Danes sem željo izpolnil, žal pa nam zaradi kratkega dneva ni uspelo raziskati presihajočih jezer. Bo pa ta del počakal na ponovni obisk.

IMG_0508

Danes ni bil moj najboljši fotografski dan. Enostavno nisem imel idej, pa tudi časa ne. Preveč sem bil pod vtisom te pokrajine, ki mi je res pri srcu.

IMG_0417

Skozi idiličen gozd poteka blag pristop na razgleden vrh. Primerna pot za vsako družino. Tu pa tam kakšno zelenje med monotonimi sivimi in rjavimi barvami, tu pa tam kakšen fosil, tu pa tam kakšna goba, kakšen gozdni sadež (predvsem šipek, ki smo ga nabrali za zimske radosti).

IMG_0422

IMG_0434

IMG_0438

Tik pod vrhom pot zavije na obsežen travnik, na vrhu katerega kraljuje cerkvica. Idila.

IMG_0419

IMG_0450

IMG_0472

Vrh je visok čez 1100m in neverjetno razgleden, toda danes razgledov zaradi vlažnega ozračja ni bilo veliko.

IMG_0467

IMG_0464

V daljavi so se lesketala presihajoča jezera.

IMG_0443

IMG_0468

Kratki dnevi so edina napaka sončnih poznojesenskih izletov, saj je vsega skupaj konec že ob štirih.

IMG_0484

Naslednji obisk pa bo precej več časa namenjen fenomenu številnih presihajočih jezer tod okoli. Tole spodaj je Plavško jezero. Več info pa: http://pivskajezera.si/

IMG_0502

IMG_0504

 

Prazna glava, polno srce

Tokrat si bom sposodil besede človeka, ki ga kljub bežnemu poznanju zelooooo spoštujem. Simon Grižon (Športno društvo jekleno telo) je pred dnevi zapisal:

Na svetu toliko vsega, informacij, idej, dojemanja, polno verskih šol, prepričanj, ideologij, konceptov, ljudje pa brezglavo hitimo iz enega ovinka v drugega. Glave bi morali praznit, namesto izobraževati z neumnostmi. Polno neuporabnega znanja, podrtih dreves ter kupi starih knjig, ki krožijo okoli resnice, a daleč od tega. Projekt prazna glava, polno srce 🙂

Ta stavek mi zdaj vsak dan odmeva v moji prepolni buči. Okrog praznikov smo zato šli glave praznit z našo mini hiško na vzhod (Šempeter pri Celju, Šmartinsko jezero, Dobrna, Podčetrtek, Olimje, Kozjansko). Brez načrtov, brez vnaprejšnjih priprav, brez pričakovanj. Le družina na potepu, družina v družbi narave, prijateljev, prijaznih ljudi in krajev. Spanje ob 20.00, vstajanje ob 6.00, čez dan pa spoznavanje narave, sebe, soljudi. Hitro je minilo, a spomini so večni.

IMG_9671

IMG_9755-2

IMG_9761

IMG_9764

IMG_9787-2

IMG_9829

IMG_9831

IMG_9911

IMG_9928

IMG_9931

IMG_9936

Posneto s Sigmo 35mm f1.4 in Canonom 85mm f1.8

Mala in Velika planina

IMG_9458

Kakšen zadušonafilatinsrcenapolnit dan v hribih! Začelo se ni obetavno, saj smo avto usmerili v najbolj meglen del Slovenije, če odštejem Severno Primorsko. Toda kdaj pa kdaj se zgodi, da megla postane tvoj zaveznik, sploh če imaš pri sebi fotoaparat. Meglice, ki so se podile čez Malo planino so bile dih jemajoče. Otroka sta danes uživala na polno, midva pa sva si izbojevala povratek čez panoramsko cesto pod Olševo. Letos namreč po štirih letih prvič nismo dopustovali v Logarski, zato sva že močno pogrešala tisti zrak, razglede, kmetije, gore, travnike in gozdove. Kaj bi dal zdajle za 14 dnevno potepanje po naši prelepi Sloveniji.

IMG_9434

IMG_9437

IMG_9464

IMG_9471

IMG_9480

IMG_9482

IMG_9492

IMG_9500

IMG_9501

IMG_9506