11
2014Tokratna ideja za izlet se je našla na Rozijevem spletnem dnevniku Z glavo čez balanco. Hvala!
Ušesa Istre, kot pravijo spodmolom nad Sočergo, so vzrok za enega najprijetnejših izletov v tem delu Slovenije. O spodmolih, točni lokaciji in podatkih o poti si preberite na spodnjih spletnih straneh, ki jih pripenjam tudi zaradi spoštovanja do obeh avtorjev omenjenih spletnih strani. Boštjan Burger (www.burger.si) je legenda 3D posnetkov, Miha Gantar (www.slotrips.si) pa je z izjemnim občutkom na odlično oblikovani spletni stran zbral dodano turistično vrednost Slovenije. Kar poklikajte, navdušeni boste. Oba sta tudi odlična fotografa!
http://www.burger.si/Socerga/VeliBadin.html
http://www.slotrips.si/slo/naravne-znamenitosti/trip/1023/Spodmoli-veli-badin-usesa-istre
Za naravo bi bilo najbolje, da nihče ne bi vedel za te spodmole. Ampak to seveda ni realno. Po drugi strani pa je širjenje vedenja in znanja o tej posebnosti nekaj, kar lahko prinese trajno zaščito temu edinstvenemu naravnemu fenomenu, ki je tudi življenjski prostor mnogim vrstam živali.
Otroci bodo uživali in spoznavali skrivnosti narave, ki jih obdaja. Tu ne bo težko najti fosilov, predvsem alg.
Kraški rob je nasploh izjemna učilnica v naravi, narivi apnenca na spodaj ležeči fliš so ustvarili edinstveno pokrajino, ki je odlična za raziskovanje tako pomladi kot jeseni.
Bilo je tako toplo, da sta se mala dva tuširala pod spodmoli.
Na poti je bilo obilo plezanja, afnanja po drevesih in velikoooo skrivalnic.
Tako, šparglje smo na poti nabrali, nekaj nam jih je odstopila prijazna gospa in pojedli smo jih še preden smo zapustili Primorsko.
01
2014Zadnje dni leta 2013 smo preživeli v Moravskih Toplicah, v dobri družbi, v topli vodi, ob tarok kartah in še čem. Lep zaključek leta, le vedno znova ostajam ravnodušen ob prvih 30-ih minutah novega leta, ko rakete razsvetlijo in oglasijo nebo. Saj je za trenutek lepo, v naslednjem trenutku pa me stiska in vse sorte čudnih misli mi roji po glavi. Neumnost brez primere, pa čeprav sem kot mladostnik mislil povsem drugače. Bilo pa je lepo v gozdu ob Bukovniškem jezeru, ob obisku Rotunde na Goričkem in v Babičevem mlinu na Muri.
16
2013Dan smo končali ob zanimivem pogovoru in kavi, potem ko smo se otresli adrenalina po prečkanju meje brez Edijevega potnega lista. Kot nič kolikokrat se je zgodilo, da je nekaj izgubil, tokrat celo nekaj zelo pomembnega. Počutili smo se kot tihotapci, čeprav nismo ničesar zagrešili. Če nič drugega, se je pri tem Edo dokončno dobro ogrel, kar mu prej cel dan ni uspelo, kljub pretečenim 54km?
Ob omenjeni kavi smo klepetali o tem, kako različna življenja živimo ljudje, kaj vse počnemo v poklicnem in zasebnem življenju in kako težko si predstavljamo, da bi mi počeli nekaj, kar počnejo drugi. Osebno si ne morem predstavljati, da bi tekel 54km dolgo traso, kot jo je včeraj Edo. Ni možnosti. Zanj je to način življenja, tekma pa le motivacija in preizkus sposobnosti, druženje s sotekmovalci pa mu ne gre ravno najbolje.
Mrzlo in megleno zimsko jutro na Gorenjskem smo zamenjali za topel dan v Istri. Na startu nekaj pozitivne nervoze, nekaj čvekanja kar tako, da se prežene živčnost, klasično ogrevanje na toplem v avtu in potem začetek.
Krasno speljana proga po Istri, od Savudrije, prek Kanegre, po Paranzani, mimo Sečoveljskih solin, skozi Buje, mimo Grožnjana in potem po dolini Mirne do Novigrada. Užival sem, kolikor se je dalo. Še danes se sprašujem, kako je mogoče, da imaš kot spremljevalna ekipa tako malo časa na takooo dolgi progi. Ni mi jasno. Jasno pa mi je, da so tile ultra maratonski tekači resnično hudi, kot bi imeli vgrajene novodobne dizel motorje, ki niso samo vzdržljivi, ampak zelo hitri.
Na koncu nekaj veselja, nekaj težkih korakov, nekaj izmučenih obrazov, nekaj hrane, nekaj prijateljskih besed in nekaj sončnih žarkov.
Po včerajšnjem dnevu še bolj spoštujem ljudi, ki so pripravljeni toliko trenirati za dolge teke. Razdalje so res krute. Vesel sem tudi, da sem se družil s tistimi, ki so mi pri srcu. Mogoče pa še kdaj, kje.









































