Izleti

Koreno nad Horjulom in Sv. Lovrenc nad Podpečjo

Vsakič, ko po AC drvimo proti Primorski (pa tudi kam drugam) mi pogled uhaja na slikovit travnat greben nad Vrhniko. Slutil sem, da leži nad Horjulom, saj od tam prihajajo moje korenine, tam je bil doma moj stari oče. Zato je končno nastopil čas, da družinsko obiščemo tudi ta košček slovenskega podeželja. Poti na Koreno, kot se imenuje vas na vrhu tega nizkega grebena, je kar nekaj, zato se splača narediti krožno turo. Hoje je navzgor za kakšno uro, na vrhu pa tudi lahko strmiš na vse strani neba nič manj kot uro. Razgled je čudovit, predvsem pa za nas gorenjce bistveno drugačen. Naslednjič pa s kolesom!

Ker je izlet na Koreno bolj poldnevnega značaja, se splača izkoristiti dan in obiskati še kakšno zanimivost na Ljubljanskem barju. Podpeško jezero in okolica z nešteto hribčki s cerkvicami so pravzaprav čudoviti razgledni stolpi na Ljubljansko barje. Ker tako redko zaidemo semkaj, se je splačalo posedeti na robu barja in uživati v barjanskih razglednicah.

Jamniški gozdovi

Hit lanske sezone je bil zagotovo Jamnik, takoj za Dražgošami. Peš, s kolesom, s te strani, z druge strani, s tretje strani. Pomladi, jeseni. Na poti toliko lepega in zanimivega, da je vrh pač samo vrh. Kraj, kjer poješ malico. Bistvo je gozd, čudovit ekosistem, dom velikanov, dvorana tisočerih zvokov, pobarvanka in učilnica.

Zgodnja pomlad

Zelena pomlad

Jesen

Grmada nad Planinskim poljem in Rakov Škocjan

Kraških pojavov se žal ne da naučiti iz knjig. Videti jih moraš na lastne oči, zato da bi jih za silo znal tudi razumeti. Dopoldne smo si Planinsko polje ogledali z razgledišča Grmada nad Planino.

Če je bil prvi del izleta majsko vroč, pa je bil drugi prijetno hladen. Veličastna pokrajina Rakovega Škocjana nikogar ne pusti ravnodušnega. Majhnemu človeku je res težko doumeti, kako je lahko narava ustvarila kaj tako čudovitega, ampak je že tako, da ima narava neskončno veliko časa in neutrudljivo delovno silo (voda).