Kolesarjenje

Nekoč je bilo – ljudje v Ladakhu

ljudje-10

Na potovanjih so najlepša doživetja povezana s srečanji z domačini. Šele ob stiku z ljudmi lahko v popolnosti doživiš pokrajino, saj so ljudje vedno odsev dežele, v kateri živijo.

ljudje-8

Ladakh je budistična dežela, kjer je vera način življenja. Povsod v Ladakhu se zato počutiš prijetno, ljudje te pozdravljajo s simpatičnim “Jule” (izgovor: džuleeee) in se smejijo, navkljub škrbastim zobem.

ljudje-13

Seveda se tudi v Ladakhu ljudje ločije na menihe in tiste navadne ljudi. Vsaj eden od otrok v družini se pridruži samostanu in se pri osemnajstih letih nato odloči za življenje v samostanu ali izven njega. Do osemnajstega leta pa je samostan šola. Ostali otroci pomagajo pri delu na polju.

ljudje-17

Delo na poljih je primitivno, s prastarimi orodji, a vedno s pesmijo v ustih in nasmehom na obrazu.

ljudje-7

Še posebno glasno odmeva po vasi za časa mletja ječmena, ki je njihova glavna sestavina v prehrani. Iz ječmena namreč izdelujejo njihovo najbolj priljubljeno jed – tsampo.

ljudje-12

Posebna zgodba potovanj so otroci. Z njimi imaš največ stika. Usmerijo te, ko se na poti izgubiš,

ljudje-4

prosijo za kakšen svinčnik,

ljudje-3

se zabavajo ob pogledih na tvoja oblačila in frizuro,

ljudje-18

opazujejo te kot bitje z drugega planeta,

ljudje-19

ali pa te pogledajo tako čutno, da se ti stopi srce.

ljudje-2

Ladačanke imajo zelo rade nakit. In vam povem, nakita je na tone, pa tudi lep je, brez dvoma.

ljudje-1

Največ se za nakit uporabljajo najrazličnejši turkizi v kombinaciji z rdečimi koralami.

ljudje-14

Značilne so tudi volnene kape v rjavi barvi.

ljudje-20

ljudje-15

Zahodni del Ladakha je muslimanski. Tudi v tem delu so ljudje že skoraj nadležno prijazni. Spremenijo pa se obrazne poteze in človek takoj ve, da je v drugem svetu.

ljudje-6

ljudje-11

Za konec pa še fotografija, katere ponosna lastnica je Bojana in je verjetno najboljša fotka iz celotne najine zbirke posnetkov, narejenih v Ladakhu. Predvsem je fotografija močna zaradi izrazov na obrazih otrok. Pri tem naj še dodam, da so bile fotografije, ki jih zadnje dni objavljam v sklopu potovanja v Ladakhu, posnete s kompaktnim digitalcem in na dia filme s Canonom EOS 300 ter potem nekatere boljše, večina pa slabše skenirane v digitalno obliko.

ljudje-5

Nekoč je bilo – samostani v Ladakhu

Ladakh je dežela prelazov in gomp. Gompe so drugo ime za budistične samostane. Zaradi svojstvene lege Ladakha na severu Indije, ta majhna budistična dežela ni bila deležna kitajskega genocida in uničevanja kulture, kot ga je doživel Tibet. Gompe so zato povečini odlično ohranjene, njihove lokacije pa so včasih osupljive.

samostani-3

Samostan Lamayuru je eden najbolj fotogeničnih budističnih samostanov na sploh. Leži na obrobju nekoč velikanskega jezera, katerega ostanki so izoblikovali današnjo čudovito okolico.

samostani-7

Prvotno je bil samostan zgrajen iz petih stavb, od katerih je danes ohranjena le osrednja. Še vedno je v samostanu kakšnih 150 menihov.

samostani-13

samostani-1

Lamayuru leži že precej na zahodu Ladakha, v bližini pakistanske meje. Bolj se bližamo Pakistanu, večji je vpliv muslimanske vere. Del budističnega prebivalstva Ladakha je v preteklosti sprejelo muslimansko vero in nastala je zanimiva kombinacija. V dolini Zanskar tako naletimo na kraje, kjer si budistični samostani in mošeje podajajo roke. Pri tem pa v oči bode gromozanska razlika v oblikovanju gomp in mošej. Gompe se namreč tesno prilagajajo naravnemu okolju, medtem ko mošeje nekako “sekajo ven”.

samostani-27

samostani-20

Mošeja v Padumu se ne more primerjati z gompo v Phuktalu.

samostani-28

V nadaljevanju podajam še nekaj primerov slikovitosti gomp v Ladakhu. Na naslednji fotografiji je Tikse gompa v bližini Leh-a, glavnega mesta Ladakha.

samostani-14

Pa samostan v Zanskarju, nad reko Zanskar.

samostani-11

Gompa v Rangdumu, prav tako v dolini Zanskar, pod mogočnima sedemtisočakoma Nun in Kun.

samostani-10

Na koncu pa še nekaj utrinkov budističnih templjev v Leh-u.

samostani-24

samostani-17

samostani-15

samostani-2

Nekoč je bilo – prelazi v Ladakhu

prelazi-19

Rothang La (3978m)
Baralacha La (4883m)
Lachlung La (5060m)
Taglang La (5328m)
Fotu La (4147m)
Namika La (3760m)
Pensi La (4450m)

V tem vrstnem redu so si sledili prelazi, ki so nama bili bolj kot nek dosežek, začetek spusta. Na prelazu se je vedno odprl nek nov pogled v novo dolino, na nove vrhove.

prelazi-6

Včasih je šlo bolje v klanec enemu, drugič drugemu. Spet sva nato en dan kar poletela do vrha, naslednji dan pa sva se komaj privlekla na vrh.

prelazi-4

prelazi-9

Včasih se nama je zdel vrh blizu, pa se je izkazalo, da je prekleto daleč, spet drugič se na vrhu skorajda nisva ustavila.

prelazi-14

Vedno pa so naju pričakali razni vzpodbudni napisi in obvezne molilne zastavice.

prelazi-30

prelazi-13

Ponovno ne morem mimo dejstva, da je potovanje s kolesom tudi na višinah precej prijetnejše kot v avtobusu ali jeep-u. Prvi del najine kolesarske poti, ki jo je terenski avto opravil v 2 dneh (cca 500km), sva midva prekolesarila v 9 dneh. Najini obrazi na vrhu prelazov so izžarevali srečo, zadovoljstvo in rahlo utrujenost, pogled na izmujčene obraze na meji bruhanja v terenskih avtomobilih pa so dokaz o vplivanju višine na človeka. Prehitro dvigovanje na precejšnjo višino je lahko resnično zelo neprijetna izkušnja.

prelazi-29