Aktivnosti

Osrednja grapa v JV steni Vrtače

Odlične razmere za smuko so naju z Edijem zvabile na Vrtačo. Ta lepotica se mogočno dviga nad krnico Suho ruševje in ponuja lepe razglede na Stol, Begunjščico, Palec, Julijske Alpe in avstrijske hribe. Smučarsko zanimive so južne in jugovzhodne grape. JV stena Vrtače je v bistvu dolg greben, ki ga sekajo grape z iztekajočimi melišči. Grape so kratke in strme. Osrednja grapa, ki je bil najin cilj, se dviga nad zatrepom krnice Suho ruševje in se zelo hitro postavi pokonci. Najstrmejši del predstavlja kratek skalni skok, ki tokrat ni bil povsem prekrit s snegom, ampak drugačnega sploh ne poznava, ker sva se tod mudila prvič. Kar prehitro sva na vrhu, kjer naju zajame močan veter, tako da se hitro pripraviva za spust. Že takoj na začetku je potrebno vsaj kanček poguma, da se z grebena spustiš v precejšnjo strmino. Odlična podlaga je v sicer ozki grapi omogočala uživaške zavoje, zaškripalo je le pri spustu čez skalni skok. Vrtača nama je res poklonila super turnosmučarsko izkušnjo. Malo adrenalina, super sneg in nora smučarija, pa seveda razgledi na noro gorsko pokrajino. Tura za dušo in telo.

Tokrat objavljam malce širšo foto reportažo, na koncu pa dodajam še filmček, ki ga je Edo posnel s svojim fotoaparatom.

Begunjščica

Begunjščica kot turno smučarski cilj skoraj nikoli ne razočara. Že izhodišče za vzpon (Ljubelj) je postavljeno v osrčje gora. Včasih se je sicer malo neprijetno vzpenjati po robu smučišča Zelenica, vendar se vedno znova zamotiš s pogledovanjem na plazove oz. melišča severnega obraza Begunjščice in razmišljanjem, kje bom pa danes zagrizel na vrh in kje bom pustil sledi vijug pri spustu. Ker sem se počutil odlično, sem se odločil za vzpon in spust po osrednji grapi, ki se izteka na osrednji plaz nad Zelenico. Že pri vzponu sem bil prepričan, da so danes razmere idealne. Brez problemov sem se s smučmi dvignil čez polovico plazu, nato pa kot po stopnicah nadaljeval proti vrhu (cepin in dereze niso bile potrebne). Osrednja grapa je sicer zaradi malo snega ozka, vendar je sneg ravno prav trd. In čeprav se v strokovni literaturi osrednja grapa smatra za alpinistični spust, je v dobrih razmerah za vsakega solidnega smučarja to enkratno doživetje. Trenutno sedim malce utrujen za računalnikom in tapkam sila nepomembne stavke, ampak si pa vseeno mislim: ‘Matr je blo dobr!’

Javornik (Ženiklovec)

Na Javornik jo rada ubereva po ‘ta dolgi’ varianti. Avto pustiva v bližini Slaparske vasi in se po gozdnih vlakah in senožetih dvigneva do ceste, ki pelje proti planini Javornik. Začudena ugotoviva, da je cesta splužena čisto do koče na planini in se jeziva kam vse to pelje. Štirikolesniki silijo do konca splužene ceste vse višje in višje v gorsko okolje. Gradijo se novi vikendi, ki so eden od vzrokov za povečan motorni promet. Na planini opazujeva vršno pobočje Ženiklovca, ki naju razočara s skromno snežno odejo. Zavijeva levo na travnik na SZ strani, kjer so razmere precej boljše. Na vrhu se odpre čudovit razgled na okoliške hribe in veselo fotografirava. Spust je bil presenetljivo dober, še posebej sva uživala na senožetih pod cesto. Mir, ki sva ga imela na poti navzgor in spustu so na koncu skalile trume glasnih sankačev, ki so se vile na poti na Dom pod Storžičem.