08
2013Motoristi v hribih, zatrepih dolin, gorskih cestah mi gredo na živce, ne marah jih. V gorah nimajo kaj iskati. Ne vem, kako bi se počutili motoristi, če bi jim cel cajt z geološkim kladivom zbijal po njihovi čeladi? Ne moremo sobivati v gorah, ker so oni hrupni, mi pa smo tiho, to je neenakopravno. Da o motečem hrupu za živali sploh ne začnem razpredati.
05
2013Vsako leto vsaj enkrat na Jamnik, ampak ne z avtom. Peš. Da se nadihamo, naužijemo, česa naučimo, naklepetamo in na koncu najemo. Ugotavljam, da bolj preprosti so izleti, bolj fino je. In tisto, kar je nam odraslim na poti skozi gozdove in travnike samoumevno, je za skoraj štiriletnico popolna novost in svetovno čudo, za enoletnika pa nekaj, kar mora prijeti v roke. Poleg lepih stvari pri hoji z majhnimi otroki v hribe, je nekaj tudi manj prijetnih. V bistvu je to preizkus živcev. Namreč jamranja, ustavljanja, pregovarjanja, motiviranja, spodbujanja, razlaganja, pojasnjevanja, prepričevanja, … je toliko, da ni za tistega, ki ima nizek prag tolerance. Ja, vseeno je bil lep izlet in lep dan.
05
2013Petkov večerni izlet na Sv. Miklavž nad Mačami je bil zadetek v polno. Otroci na potepih v naravi v sebi nosijo tako pristno veselje, da jih je veselje gledati. Mi pa rabimo mal več cajta, da se odklopimo, zadihamo in spet uživamo brez zavor. Kako lep večer je za nami, na balkonu Gorenjske in koreninah Storžiča. Neprecenljivo.












