24
2010Tole bo verjetno najbolj samovšečna objava, kar jih je bilo na tem blogu.
Pred leti si niti pomisliti nisem upal, da bi bila lahko katera od mojih fotografij na naslovnici kakšne od planinskih ali izletniških kart, danes je to stvarnost. Pri Geodetskem zavodu je namreč izšla nova izletniška karta za Triglavski narodni park, v merilu 1:50.000, z novo mejo TNP-ja in naslovnico, ki jo krasi moja fotografija. Fajn občutek, da katera od fotografij dobi tudi uporabno vrednost, še boljši pa je občutek, da je na naslovnico prišla fotografija planine Krstenice, torej fotografija, ki govori o prisotnosti in delovanju človeka v izjemnem naravnem ambientu narodnega parka. To čutim kot doprinos k ohranjanju in spoštovanju kulturne in stavbne dediščine bohinjskih planin.
Več o karti na spletnih straneh Geodetskega zavoda Slovenije.
23
2010Poleti je v planinah lepo. Krave, ovce, koze, konji, včasih pujsi se pasejo na prostem in s pašo ustvarjajo kulturno krajino.
Če odmisliš manjše lepotne napake, so planine pod Košuto raj za doživljanje bistva alpskih planin.
Tokrat nekaj besed o naših skupnih prijateljih, prezljovih mohorčičih. Ta simpatična družina so stalna družba na naših potepanjih. Če se na tem mestu vsaka družina vpraša, koliko ima res pravih skupnih družinskih prijateljev, boste dejali, da to je pa težko vprašanje. Ker npr. tebe moti prijateljeva žena, mojo ženo moti od moje prijateljice mož, od prijatelja ženo moti moja žena, mene moti od ženine prijateljice mož, kakšen par nama obema sploh ne diši, in tako v nedogled.
Mohor in Katja pa nama z Bojano tako rekoč “ležita”. Štekamo se brez kakšnih odvečnih besed. Enostavno uživamo v skupnem druženju in to je to.
Punci žvečita en čigumi, midva drugega, onidve od štarta do konca (od avta do avta) brez prestanka, midva z Mohorjem na vsakih 15 minut par stavkov. Ampak tisti so pa zato toliko bolj pomembni in v bistvu vedno rešujeva svet. O tem ni nikakršnega dvoma!
In ni vrag, tam kjer se starši razumejo, tudi otroci ne zaostajajo. Mogoče o tem kdaj drugič, mogoče čez nekaj let.
Če bi nas opazoval kakšen nevoščljivec, bi kaj hitro ugotovil, kaj nam je pri našem skupnem pohajanju glavni cilj. To je seveda malica. In kot pravi Mohor, za sladico se vedno najde prostor.
Še en lep dan smo torej preživeli v prijetni druščini in že planiramo nove izlete, če se ne motim se dobimo kmalu v Logarski dolini. In če se tudi to ne motim, se Mohor boji ostati z nami čez noč, ker sluti, da bo izgubil partijo taroka. Kot vedno 🙂
03
2010Z Uskovnice si v slabi uri na prostrani planini Konjščica, kjer smo se to nedeljo potepali tudi mi. Kratek izlet pod vznožje bohinjskih hribov je prijetna popestritev tudi za Gajo, saj v planinah uživa, da je kar veselje.
Največja atrakcija pa so seveda krave, njihovo prežvekovanje, zvončkljanje kravjih zvoncev in mukanje.
Kar ne morem verjeti, da se z Gajo zdaj že sprehajamo po planinah, vse gre tako hitro, da se bojim, da bo kmalu prišel čas, ko bom moral sopihati za njo v kakšen strm breg.












