Članki

V Kekčevi deželi

Redko kdaj se udeležimo kakšne prireditve v naravi, za animacijo smo si sami ali več ali manj dovolj, veseli smo tudi družbe prijateljev. No, tokrat smo si ogledali Kekčevo deželo, predstavitev zgodbe o Kekcu z igralci na prostem, na območju Starega Tamarja v dolini Velike Pišnice. Dogodek čez poletje organizira turistična agencija Julijana.

20130901-ZZ8M1635

Z avtobusom se skupina mladih v spremstvu staršev odpelje na začetek uro in pol trajajoče predstave, ki je brez pretiravanja resnično vrhunsko pripravljena. Simpatična vodička brez osladnih besed, z obilo humorja in navihanosti popelje otroke v pravljični svet.

20130901-ZZ8M1636

20130901-ZZ8M1643

20130901-ZZ8M1648

20130901-ZZ8M1657

Otroci se resnično lahko vživijo v like iz originalnega Kekca, po poti med različnimi lokacijami (Bedančeva koča, Brincljeva koča, Kekčeva domačija, Pehtin laboratorij, …) jih spretno vodijo kar liki sami (Mojca, Brincelj, Kekec, Pehta).

20130901-ZZ8M1659

20130901-ZZ8M1676

20130901-ZZ8M1683

20130901-ZZ8M1698

20130901-ZZ8M1723

20130901-ZZ8M1724

Pri Pehti je organizirana odlična malica, tudi za starše je pri Pehti odlično poskrbljeno. Vse skupaj je na nivoju in v prijetnem vzdušju speljano prav do konca v Kranjski Gori. Zadovoljni otroci, srečni starši!

20130901-ZZ8M1729

20130901-ZZ8M1730

20130901-ZZ8M1733

20130901-ZZ8M1751

20130901-ZZ8M1756

Drugačen pogled

Severna stena Kanjavca je impozantna, mislim, da je ena najvišjih v Julijcih. Stena ni enotna, kompaktna, ampak povsem razkosana s stebri, razpokami, lahko bi dejali, da je “zmatrana”. Pred leti sva se z Edijem sprehodila prečno čez njo: http://www.fotogaja.si/?p=2357.

20130730-IMG_4602
Na prvi pogled stena ni nič posebnega za večino ljudi. Če pa podrobneje pogledamo steno, potem lahko izredno lepo, nazorno kot le redko kje, vidimo geološke strukture. Stena je namreč do približno polovice grajena iz plastovitega apnenca (lepo so vidne plasti), zgornji del pa je iz masivnega apnenca in plasti ni videti. Približno po sredini steno zaznamuje debela plast belega oz. svetlosivega apnenca, nad katero je speljana tista znamenita pot Mire Marko oz. Kanjavčeve police. Ta plast (na fotografiji označena z rdečo) je odlična orientacija za razumevanje geoloških struktur. Vsakdo lahko namreč vidi, da plast ne poteka v ravni liniji, kot bi morala, ampak se pojavlja malo gor, malo dol, prekinjajo pa jo številne razpoke oz. prelomi. Tako so zelo lepo videti premiki kamnine ob prelomih (označeni so s svetlo modro). Preko stene so ti premiki do nekaj deset metrov, bistveno večji pa je premik, ki ga vidimo med plastjo v Kanjavcu in delom plasti, ki se nadaljuje na vrhu Vodnikovega Vršaca. Sicer nisem 100% prepričan, če gre za isto plast, pa vendar domnevam da je temu tako.

13-20120718-ZZ8M0759_1

Z rumeno barvo sem označil še eno pomembno geološko strukturo v steni Kanjavca. Gre za gube, ki se v tem delu pojavljajo tudi kot t.i. žagaste gube. Gube so nastale ob narivanju enega paketa kamnin na drugega. Zgornji del Kanjavca se je namreč narinil na spodaj ležeče plastovite apnence in zaradi velikih pritiskov so se izoblikovale gube.

 

Stoječe vode Doline Za jezeram

Preden se lotite branja objave, si je dobro prebrati objavo o nastanku doline (http://www.fotogaja.si/?p=2475). Razumevanje bo lažje. V Dolini Za jezeram se je čudežno ohranilo sedem stalnih jezer, ki jih spremlja še nekaj mlak, ki čez suho obdobje leta presahnejo. Jezera so kot oaze sredi kamnite puščave in zaradi tega tudi toliko večja in lepša paša za oči. Jezera si sledijo kot po stopnicah, od najvišje ležečega Jezera pod Vršacem (1993m), do najnižjega Črnega jezera (1325m). Čeprav logično slutimo, da se po vsej verjetnosti voda pretaka od najvišjega jezera do najnižjega in naprej v Savico, pa tega na površini ni opaziti. Površinskih tokov na kraškem apnenčevem površju ni, vsa voda se pretaka pod površjem. Hidrološke povezave pod površjem pa so zaradi tektonike (prelomi, razpoke, gube), strukture kamnin (vpadi plasti) in kemične zgradbe (prepustnost) tako zapletene in predvsem nedostopne, da je nemogoče rekonstruirati tok podzemne vode. S sledilnimi testi in izotopskimi meritvami so sicer dokazovali povezave med jezeri, na podlagi katerih je jasno le, da so nekatera jezera bolj, druga pa manj medsebojno povezana, nekatera pa sploh ne.

Jezero pod Vršacem

20130722-IMG_3574

20130722-IMG_3583

Mlaka v Laštah, v ozadju Jezero pod Vršacem

20130722-IMG_3572

Rjavo jezero

20130722-IMG_3601

20130722-IMG_3605

Zeleno jezero

20130722-IMG_3608

20130722-IMG_3610

Jezero v Ledvicah

20130722-IMG_3440

20130722-IMG_3472

20130722-IMG_3477

20130722-IMG_3660-2

20130723-IMG_3764

Močivec

20130722-IMG_3383

Dvojno jezero (peto in šesto jezero)

20130722-IMG_3378

20130722-IMG_3369

20130722-IMG_3367

20130722-IMG_3365

20130722-IMG_3377

20130722-IMG_3360

Črno jezero

20130722-IMG_3314

20130722-IMG_3322

20130723-IMG_3847

20130723-IMG_3854

20130723-IMG_3906

20130722-IMG_3310