Članki

Interpretacija oblik površja narodnega parka

Tisti, ki zahajate v gore, ste se verjetno kdaj pa kdaj vprašali, kako za vraga pa so gore nastale, kaj jih gradi in kaj spreminja. Spodaj je nekaj odgovorov, ki pa vam bodo dali kopico novih vprašanj.

Pestrost nežive narave je osnova pestrosti žive narave

Triglavski narodni park leži na najbolj vzhodnem robu Alpskega loka, v Julijskih Alpah. Gorska pokrajina, ki se zrcali v sivih apnenčastih gorskih skupinah, ostrih grebenih, visokih kraških planotah, širokih ledeniških dolinah, globokih soteskah in kristalno čistih vodah, je odprta knjiga geološke zgodovine parka, katerega razvoj je trajal več kot 200 milijonov let. Pestrost geoloških pojavov in procesov je izjemna in daje osnovo prav tako izjemni biodiverziteti tega območja.

Pogled z juga na osrednji del Julijskih Alp s Triglavom

 

Morje je zidar gora Triglavskega narodnega parka

Plast za plastjo je milijone let morje nalagalo apnenčev sediment in ustvarilo več kot tisoč metrov visoke stene najvišjih vrhov Julijskih Alp. V morski vodi raztopljen kalcij se je počasi odlagal na morsko dno, mnogokrat skupaj z ostanki odmrlih organizmov. Iz sedimenta je nastal apnenec s fosilnimi ostanki. Ena plast kamnine pomeni obdobje odlaganja, ki se je nato prekinilo in z novo plastjo ponovno začelo. Tam, kjer plasti ni, je odlaganje potekalo brez prekinitev.

Različno debele plasti apneneca v severni steni Kanjavca

 

Sprehod med prebivalci nekdanjih oceanov

Raznolikost in starost morskih okolij, v katerih so nastajale kamnine, se odraža tudi v številnih, čudovito ohranjenih fosilnih ostankih. Ne redko kje v gorah narodnega parka se lahko obiskovalec sprehaja po morskem dnu, polnem školjk, polžev in morskih ježkov, občuduje pisan svet koralnih grebenov in zaplava skupaj z že dolgo izumrlimi amoniti. Kjer na pogled ne najdemo fosilov, se skriva nič manj pester in lep, mikroskopsko majhen svet alg, luknjičark, radioalarij in konodontov.

 

Kaj je pognalo gore k višku?

Kamnine narodnega parka so nastale v morskih okoljih na območju ekvatorja. Zemljine notranje sile so jih s procesi premikanja tektonskih plošč potisnile več tisoč kilometrov proti severu. Ob stiku dveh tektonskih plošč, Afriške in Evropske, so se kamnine dvignile, nagubale, prelomile, premaknile in narinile ena čez drugo, izoblikovale so se Alpe. Ob dvigovanju so jih zunanje zemljine sile z erozijskimi procesi zniževale in preoblikovale v današnjo, še vedno spreminjajočo zunanjo podobo.

Prevrnjena tektonska guba na Travniku pod Mangartom je posledica dvigovanja, gubanja in stiskanja kamnin

 

Kraljica erozije je voda, a hkrati največji umetnik

Padavinska voda v obliki dežja, snega in ledu močno preoblikuje apnenčasto površje in podzemlje Julijskih Alp, saj ima sposobnost raztapljati trden apnenec in ustvarjati visokogorski kraški svet. Ker v višjih legah ni vegetacije in je površje golo, so kraške oblike še lepše vidne in izražene. Visokogorski kras je v suhih obdobjih leta, čeprav ga oblikuje voda, pravzaprav puščava brez kapljice vode, ki skozi sisteme razpok hitro ponikne v podzemni labirint brezen in jam.

Topnost apnenca spremljajo čudovite kraške oblike

 

Gore so kratka epizoda v geološki zgodovini

Čeprav se nam zdijo gorske verige mogočne in nespremenljive, so v geološkem času le kratka epizoda. Ne glede na moč notranjih sil, erozija vedno zmaga. Nevarne strme, ostre in odsekane oblike postanejo pohlevne, trebušaste in položne. Gorske verige se slej ali prej uravnajo, nekoč najvišji vrhovi sveta postanejo skromni hribčki, na drugem koncu planeta raste novo gorovje. Pozorno oko bo dokaze o umiranju Julijskih Alp opazilo na vsakem koraku (melišča, podori, plazovi, hudourniki).

Erozija pod severno Triglavsko steno

 

Kdo je izdolbel doline in spodkopal slapove?

Današnja oblika površja narodnega parka je kot fotografija, ujet trenutek vseskozi spreminjajoče se pokrajine. Lep primer spreminjajoče pokrajine so obvisele, manjše stranske doline, ki so posledica delovanja ledenikov. Zaradi večje erozijske moči glavnega ledenika, se je glavna dolina bolj poglobila od stranske in potok, ki teče po stranski dolini, je moral ustvariti slap, da je lahko premagal višinsko razliko. Toda tudi slap se počasi, a vztrajno umika, kruši, podira.

Obvisela dolina potoka Peričnik nad dolino Vrata

Interaktivna Slovenska geološka pot v TNP

Ko mi čas to dopušča, se rad posvetim nadaljevanju ureditve slovenske geološke poti v TNP. V zadnjih dneh sem pripravil digitalno verzijo poti za predstavitev v 3D obliki prek Google Earth. Kjer je bilo možno, sem dodal nekaj fotografskega materiala. Žal vsebine še nisem uspel dodati. Zaenkrat je možen 3D obisk poti, ob vsaki točki, ki sem jo obiskal ali menjal tablice pa je dodana ena glavna fotografija in s povezavo možnost dostopa do več fotografskega materiala. Bistvo te objave pa je seveda možnost predstavitve poti prek spletne strani, saj to odpira povsem nove možnosti prikaza želenih tem v 3D obliki. Ni potrebno nobene inštalacije programa in uvažanja datotek. Vse deluje online. Zanimivo!

Opozorilo: Ob preizkusu Google Earth vtičnika prek brskalnika Mozilla Firefox se je izkazalo, da zadeva zamrzne, ko se odpre fotografija ob točki. Ob uporabi Google Chrome in Internet Explorer te napake ni bilo zaznati

Atlas

Za današnjo objavo sta kriva dva dogodka, ki sta med seboj povezana. Dopoldne se je kolegica v službi pohvalila, da že ta teden odpotuje v Maroko. To me je spomnilo, da sem nekoč tam že bil in mogoče bi bilo lepo in prav, da pokažem tudi kakšno fotko iz precej drugačnih hribov, kot so slovenske Alpe. Gorovje Atlas, predvsem nižji del, ki gleda proti jugu, je namreč nekaj posebnega. Popolna gorska puščava, podvžena vetrni eroziji, ki pa je kljub temu izredno barvita.

Tudi tu sva imela čas, da sva lahko malo pokolesarila in bilo je naravnost čudovito.

Prednost drugače sicer monotonih, pustih puščavskih predelov je, da povsod tam, kjer teče voda, zelenje poudari kontraste in življenje se zdi še bolj živo, barvito kot sicer.

Gorovje Atlas zlahka povežem s predavanjem, ki ga pripravljam za začetek novembra, saj bo govora o geologiji gorskega sveta. Ravno danes sem zato izbiral fotografije iz različnih potovanj in satelitske posnetke Zemlje. Pri iskanju sem naletel tudi na izjemno nazorno kratko video animacijo, ki prikazuje, kako se je spreminjala podoba Zemlje do danes in celo kako bo izgledala čez 100 milijonov let. Zadeva je res vredna ogleda.

[youtube uGcDed4xVD4 nolink]