Fotografija

Poslabšanje od zahoda

Od zahoda nas bo zajelo poslabšanje. Vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo neugoden.

Finančni debeluhi zahodnih držav so se v zadnjih desetletjih na račun izkoriščanja naravnih virov in vlaganja denarja ljudi okoristili, zdaj pa bomo navadni ljudje nosili breme finančnih zlomov, še več, ti finančni lobiji nam diktirajo in postavljajo pogoje, kako bomo zategovali pasove. Če bodo ti ljudje vodili svet, potem se nam res obeta slabo vreme.

Zajamniki in Javornica

Prejšnji dan smo ušpičili en lep zgodnje jesenski izlet na planino Zajamniki in planino Javornico.

Na Zajamnikih je zanimivo videti, kako so sistematično ločeni hlevi od pastirskih stanov. Vsi hlevi so namreč na spodnji strani nekdanje poti in vsi imajo svojo lastniško parcelo. Pastirski stanovi so na zgodnji strani poti in stojijo na skupni parceli agrarne skupnosti. To je dokaz, koliko je nekdanjemu kmetu pomenil hlev in predvsem živali. Danes je seveda celotna planina spremenjena v počitniško naselje. Če dejavnosti pač ni več, tudi planina ne more biti več živa.

No, nekaj krav se na okoliških pašnikih še pase in spominja na nekdanje čase.

Pot do planine Javornica je lepa, zanimiva, sploh sedaj, ko rastejo marele. Nabrali smo jih le toliko, kolikor smo potrebovali za en okusen obrok. Slišim in berem pa, da znajo biti ljudje, gobarji, nenasitni. Nekje sem prebral, da je nekdo naenkrat nabral 110 gob, drugi 200, da nekje nosijo zaboje iz gozdov. Ne vem zakaj  je v ljudeh ta butasta želja po dokazovanju, po izkoriščanju. Vzameš toliko gob, kolikor jih rabiš za nekaj obrokov in ozimnico, ostalo pa pustiš v gozdu. Ker ne boste verjeli, gobe so hrana za številne živali v gozdu, mi ljudje od prehrane z gobami nismo življenjsko odvisni, za nas je to le priboljšek, za nekatere živali pa so gobe del nujne prehrane. Ni spoštovanja, je samo pohlep. Jaz imam drugačen recept. Slikam gobo in jo imam za vedno shranjeno, če jo odtrgaš, je v trenutku ni več.

Planina Javornica je neznana planina, a vredna obiska, saj ima neverjeten travnat pomol. Neomejen prostor za letanje otrok.

Razgledi proti Bohinju pa so nenavadni, drugačni.

Vse lepo hitro mine in odhlačali smo domov polni lepih vtisov.

Reklama za pohodne palice

Naj vas opozorim, da bo tale zapis prva reklama na tem spletnem dnevniku. Govoril bom namreč o pohodnih palicah. Po vseh športnih trgovinah je njihova ponudba pestra, a nič v primerjavi s ponudbo v naravi. Že pred časom sem spoznal (kar so mi kolegi lovci – predvsem trentarji, večkrat govorili in jim nisem verjel), da so najboljše pohodne palice tiste iz narave. In nikoli par, temveč ena sama palica.

Naj naštejem le nekaj razlogov, zakaj je za hribolazenje najbolj primerna ena palica, ki jo človek najde v naravi:

– ena palica je odlična za ravnotežje pri hoji. Pri uporabi dvojnih palic se večkrat zgodi, da se na njihovo oporo preveč zanašamo in potem pride do neljubih dogodkov

– ena palica je odlična za hojo po brezpotju, strmih naklonih, pri prečkanju strmih pobočij. Palico postavimo pravokotno na pobočje in jo uporabljamo za lovljenje ravnotežja

– ena palica je odlična že zaradi tega, ker imaš eno roko vedno prosto. Meni se je pri uporabi dveh palic vedno dogajalo, da me je nekaj motilo, bodisi trakci na palici, bodisi zatikanje palic za korenine, itd. Pogosto sem na kakšnih odsekih palici držal skupaj v eni roki, z drugo pa sem se držal za skale, trave ali drevje (strmi odseki)

– palica je zastonj in ni je potrebno vsakič znova nositi s seboj. Vedno, ko gremo v hribe, si jo omislimo v gozdu, na poti nazaj pa jo pustimo v gozdu – s tem ne delamo nobene škode. Če nas pot vodi v skale, palico pustimo ob vznožju in jo poberemo nazaj grede

– palica je odlična za počitek, nanjo se brez težav lahko naslonimo (pazi na izbiro lesa)

– predvsem za otroke je uporaba lesene palice (t.i. kekčeve palice) izredno učinkovita motivacija za hojo v hrib. Predlagam, da vanjo z nožem izrezljate ime otroka. To je skromen nasvet, saj se vam bo zgodilo, da kljub velikemu trudu vašemu otroku ne bo nobena od pobranih palic iz gozda všeč, zato so potrebni drugi triki

Slabosti lesene pohodne palice:

– nekaj truda boste morali vložiti v iskanje primerne palice. Tisti, ki uporabljate kakšno od gorniških poti pogosto, vam svetujem, da izbrano palico skrijete nekje na začetku poti za večkratno uporabo

– zgodilo se vam bo, da boste morali na skalnih odsekih palico pustiti ob poti, ne boste pa se vračali nazaj po isti poti. Tako boste morali tudi kakšen negozdni odsek prehoditi brez palice. Pri načrtovanju predvsem visokogorskih tur je potrebno torej malce načrtovanja in premisleka pri izbiri “trgovinskih” pohodnih palic ali lesene naravne pohodne palice

– na poti boste srečali ljudi, ki se vam bodo smejali in se delali norca iz vas. Poznam vsaj enega, ki vas bo krstil za Kugy-ja.