Fotografija

Plavški narcisoizem

Majski obisk Plavških travnikov postaja že kar obvezna letna destinacija. Kako naj bo drugače, če je vedno znova tako lepo.

Če pomislim, kako hitro je minilo leto, ko sva lani tu z Bojano v družbi Milana in Mojce (glej objavo http://www.fotogaja.si/?p=1914)  čakala na prihod Gaje, me kar malo zmrazi. Za nama bo kmalu prvo starševsko leto z veliko uric, preživetih v naravi. Manj je bilo sicer športa, hribov, plezanja, turnega smučanja, kolesarjenja, več pa sprehodov in odkrivanja novih krajev in poti.

Spet imam tiste dni, ko razmišljam o smiselnosti fotografskih blogov, tudi svojega. O tem in podobnem sem pisal kakšno leto nazaj (http://www.fotogaja.si/?m=200906). Tokrat imam bolj kritiko na fotoblogerje, tudi nase. Skozi leta sem si sicer naredil izbor tistih, ki jih bolj redno spremljam, včasih pa pogledam še malce naokoli, da bi prebral in videl še kakšno fajn zadevo. Res je, da imajo ljudje najrazličnejše interese, da ene zanima to, druge drugo, vendar v splošnem je scena bolj “tako tako”.

No, saj fotografije so ponekod res imenitne, neverjetne, fantastične, … Ogromno jih je tudi obdelanih, navitih do fundamenta in nimajo veze s fotografijo kot tako. Raje se ne bom spuščal v komentiranje fotografskih izdelkov, ker za to nisem kompetenten oz. dovolj stručko. Kar pa se tiče zapisov k fotografiji, pa je zadeva kar kritična.

Večkrat imam občutek, da so fotografi blogerji brez ideje o tem, kaj pisati. Prilepijo fotografijo in to je to. Ne vem, kako čutite drugi, ampak jaz bi rad še kaj zraven prebral, kakšno zanimivo zgodbo, kakšno posebnost, kakšno dejstvo. Pa ne o tem, kaj ste danes jedli za zajtrk in kako vaš maček mjavka. Mogoče kaj poučnega, kakšno kritiko, kakšno posebnost, kaj ste doživeli, kaj občutili.

Fotografija je sicer sama po sebi lahko lepa, ampak z eno pravo zgodbo zadaj postane čudovita, mistična, kontraverzna, izpovedna. Dajte se le potrudit, da bomo vsi nekaj imeli od vašega že tako ali tako dobrega dela.

Bohinja se nikoli ne naveličaš

Dobesedno. Včeraj sem bil na več koncih okrog jezera in resnično se moramo zahvalit naravi za to lepoto in vsem tistim, ki jim je uspelo ohranit več ali manj naravno okolje.

Na Vogarju, vzpetini nad jezerom, domuje znan razgledni kotiček, ki mu ni para. Te dni je razgled še bolj fantastičen, saj je lepo videti, kako bukve zelenijo, njihovo zelenje pa sega z dneva v dan višje in višje.

Zame so sinonim za pomlad bukovi gozdovi. Takih živih zelenih barv, kot jih imajo bukovi listi zgodaj pomladi, ni možno videti nikjer drugje.

Makro fotografija z obročki

Makro fotografija je fajn popestritev večnih in ponavljajočih se panoram, portretov, arhitekture in podobno. Kaj je lepšega, kot spustiti se na kolena ali celo na trebuh in se pogrezniti v pomladni travnik in se tako preleviti v vzporedni svet žuželk, cvetja in drugih zeli. Seveda s fotoaparatom v roki. Resnično se odpre nova dimenzija, ki te vsaj malo prevzame.

Ko se odločaš za vstop v makro fotografijo, se je dobro temeljito vprašati, koliko jo boš sploh uporabljal. Če misliš, da bo to tvoja glavna tema fotografije, potem ni dvoma o nabavi kvalitetnega makro objektiva. Sam sem bolj nagnjen k tisti makro fotografiji, ki poleg detajla skuša prikazati vsaj neposredno okolico zajetega motiva ali pa celo ozadje s kakšno gorsko kuliso. Za kaj takega ne rabiš ravno makro objektiva, vseeno pa kdaj pride prav.

Tako sem se odločil, da poskusim z makro obročki. Gledam cene po spletu in ugotovim, da mi je cca. 200€ za Kenko obročke preveč. Potem dobim nasvet prijatelja naj pobrskam po spletni strani http://www.dealextreme.com/ Tam sem našel obročke za nikon bajonet za dobrih 9€ s poštnino vred. Naj bo takoj jasno, da gre za povsem navadne obročke brez kakšne avtomatike v sebi. To pomeni, da se fotografiranje dogaja povsem manualno. Ročno nastaviš zaslonko in čas zaklopa, potem pa gas.

Naj opozorim še na dejstvo, da vsi objektivi ne bodo delovali s temi obročki. Objektiv mora imeti možnost ročne nastavitve zaslonke na samem ohišju. Sam imam dva taka objektiva, in sicer 50-tko (f1.8) in starega 70-210 (f4). Izkazalo se je, da delujeta z obročki vred izjemno, seveda za moje pojme.

Dodati je potrebno še dejstvo, da je fotografiranje iz roke priporočljivo le z enim obročkom (najtanjšim), vse ostalo je skrajno težko, saj se roka hitro zatrese in fotka je premaknjena. Z dodajanjem obročkom zmanjšamo razdaljo do fotografiranega objekta in s tem povečamo velikost objekta na fotografiji. Vse ostalo je na objektivu, če je ta kvaliteten, bo fotografija tudi. Sprememba pri uporabi objektiva z obročki je le upad svetlobe, ki pride skozi objektiv in obroček na senzor. A to se da lepo kompenzirati z nastavitvijo zaslonke in časa.