19
200919
2009Prijatelj mi je pred časom dejal, da nisi fotograf, če nimaš telezoom-a 70-200, bodisi če si nikonaš ali canonaš. Ko sem prvič videl 70-200 2.8 sem si ga seveda takoj zaželel, vendar pa sem potem začel resno razmišljati o tem ali bom res zbral toliko volje, da nosim tako kravo v hribe.
Začel sem z brskanjem po netu in poskušal najti neko alternativo. In čeprav sem dobil nekaj nasvetov, da raje prišparam za profi leče, sem naletel na objektiv, za katerega sem slutil, da bi lahko to bil to. Se pravi, razmeroma lahek, z dobro kvaliteto fotografij in cenovno ugoden.
Usoda je hotela, da sem objektiv Nikkor AF 70-210 f/4 dobil na pokušino in nisem dolgo okleval z nakupom. Res je razmeroma lahek, ima notranje ostrenje, sicer počasen AF, ostalo pa je za moje potrebe več kot dobro. Za dvajsetletno zgodovino pa je še super ohranjen.
Nekaj poskusnih fotk sem naredil kar na bližnjem polju, naslednjič pa prilepim še kakšen portret. Potem pa v hribe z njim.
11
2009Rudno polje – Uskovnica – Konjščica – Mesnova glava – Konjščica – Rudno polje. Danes sem imel družbo, ki je že težko boljša. Eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, Jože Mihelič se mi je tokrat pridružil na terenskem ogledu. To je tako, kot bi imel s seboj enciklopedijo, toliko podatkov, zgodb in izkušenj nosi Jože s seboj. In vedno je to pripravljen deliti z drugimi.
Jože je tudi odličen fotograf. V bistvu sem se marsikaj od njega naučil. Vedno pa pravi, da je za dobro fotografijo narave treba hodit v naravo in opazovat okolico. Tako enostavno, pa vendar kar naporno. Kolikokrat je potrebno sneti težak nahrbtnik, menjati objektive, zgodaj vstati, prehoditi n kilometrov, zagristi v hribe, gore, itd.
Jože s pogledom prek Uskovnice na greben Peči.
Ko sem prvič poslušal Jožetovo predavanje ob njegovih diapozitivih, sem doživel enega najbolj ganljivih trenutkov nasploh. O hribih, ljudeh, živalih, vodi, gozdu in rožicah je govoril s tako ljubeznijo, kot bi bili vsi njegovi najbližji sorodniki.
Če žlite tudi sami doživeti podobno izkušnjo, lahko pridete poslušat Jožeta v ponedeljek, 16.3.2009 ob 18.00 v Kinoteko, kjer bo predaval v okviru Gorniškega festivala. Več tukaj, intervju z Jožetom pa tukaj.
Mesnova glava je vrh v grebenu Ablance nad planino Konjščica in je alternativa vrhovom, ki so v trenutnih razmerah bolj nevarni. Na Mesnovo glavo sicer sploh nisva imela namena pristopiti, Jože mi je namreč hotel pokazati Močile, jaso na sedlu, kjer so poleti majhni bajerji. Ker sva malce zgrešila sva se do sedla povzpela prek Mesnove glave.
Razgledi kot pravi Jože “famozni”, čeprav naju je vmes za nekaj minut dosegla tudi snežna ploha. Joj, kako je še vse zalito, kamorkoli pogledaš, res neverjetne količine snega.
Smuka? Po pršiču seveda. Kdor išče ta najde.



















