Fotografija

Široko ali makro

Nekateri prisegajo na širokokotne objektive in s tem na bolj celovit, širši pogled na predmet fotografiranja, spet drugi so nori na tako imenovano makro območje, na detajle. Sam sem bolj na strani širokih pogledov, predvsem zato, ker imam že tako ali tako rad širjave v pokrajini, tudi v glasbi. Nekako ne vidim dreves, če ne vidim gozda.

dsc_7453-large

Kaj sploh hočem povedati. Ljudje smo zašli v podrobnosti, v detajle, pozabili pa smo na celovit pogled. Samo poglejte kam je odbrzela znanost v zadnjih desetletjih. Nešteto novih vej, nešteto specializacij, razkroja posameznih ved, vsaka pa v svojem vrtičku. Skupnega pogleda na probleme sveta pa noben znanstvenik, nobelov nagrajenec, doktor, itd. ne zna podati. Preveč gledajo le v lastno skledo, čez rob le nekateri. Seveda je znanost napredovala in odkrite so bile prenekatere čudovite stvari, toda kako z boga smo sredi največje finančne, gospodarske in okoljske krize v zgodovini človeštva?? Jaz si ne znam odgovoriti, saj nam vsak dan servirajo, da imamo izredne finančnike, izredne politike, izredne gospodarstvenike, izredne energetske svetovalce, nešteto doktorjev znanosti. Kaj sploh delajo? Verjetno skrbi vsak zase in svojo blaginjo, nekaj jih odstopa, pa jih hitro izločijo.

polje-1-large

Prepričan sem, da manjka celovitega pogleda na svet, na celotno človeštvo in predvsem na Zemljo. Manjkajo nam znanstveniki tipa “vse v enem”, ki bi jasno, brez sprenevedanj povedali človeštvu, da je dosti “zajebancije” in da je treba ustaviti naše zastrupljanje planeta. Dosti je bilo spraševanja o tem, ali ljudje vplivamo na spreminjanje planeta (predvsem na segrevanje ozračja) ali ne. Kakšno je le to sprenevedanje, če sekamo enormne količine gozdov in s tem uničujemo ekosisteme, ki so hrana in zrak za vse žive organizme, onesnažujemo zemljo in zrak, gradimo ceste, mesta preko močvirij, kmetijskih površin, gozdov, rek, jezer, morij, izrabljamo pitno vodo za nepitne namene, iztrebljamo živalske in rastlinske vrste, izrabljamo neobnovljive vire in hkrati z njihovo uporabo v atmosfero pošiljamo milijarde ton CO2!?! Kako za vraga nimamo vpliva? Naj si tak znanstvenik upa to v obraz povedati avstralskemu indijancu, bušmanu ali tibetancu, ki skupaj proizvedejo 0 ton CO2 in živijo z naravo tako, da se le ta lahko nemoteno obnavlja.

dsc_7455-large

Končno moramo začeti gledati na Zemljo kot živ planet in ne na kup kamenja in bazene slane vode. Spet bi se morali povzpeti visoko in pogledati z daljave na Zemljo, ta čudovit modri planet.

polje-2-large

Solinski sprehod

soline-8-large

Že v prejšnji objavi sem hvalil vikend paket sonca in razgledov. Nadaljujem zgodbo, tokrat na drugem koncu Slovenije.

soline-6-large

Zjutraj so pred hišo že zapeli kosi. Gregorjevo se bliža, pomlad pa razen v hribih že budi zaspane čute.

soline-10-large1

Greva na morje, na sprehod po solinah.

soline-16-large

Hudirja, spet en kičast dan, baterije se filajo s svetlobno hitrostjo.

soline-19-large

Počasi se tudi soline prebujajo z zimskega sna in jesenskih poplav.

soline-22-large

Jate galebov si imajo kaj povedati, prav živahno vpijejo en na drugega. Spet pa sem zaradi neučakanosti doma pozabil daljnogled. Napaka!

soline-27-large

Vetrič petrič je kar grizel v najine kosti, toda našlo se je zavetrje, kjer sva stikala za detajli in se nastavljala soncu. Prvovrstni užitek.

soline-32-large

soline-33-large

soline-37-large

soline-39-large

soline-41-large

Našel se je tudi bralni kotiček, takoj za glavnim morskim nasipom.

soline-45-large

Najin sprehod je potekal po opuščenem delu solin, tam kjer je mir, kjer so živali in kjer je nek duh preteklosti.

soline-56-large

soline-57-large

soline-60-large

Spet se vrneva po injekcijo dobre volje in morskega zraka. Do snidenja!

soline-63-large

Krnica

Ob vremensko tako čudovitemu vikendu se spet sprašujem o življenskih smislih, o vrednotah. Že davno sem si pri podjetju Lapis kupil dva puloverja, ki jih še vedno najraje nosim. Na enem je upodobljeno drevo, pod njim pa napis “Nature, I care about”. Na drugem sta upodobljena človeka, ki se držita za roke in spodaj napis “Relationship, I care about”. To je to, narava in odnosi med ljudmi. Naravo je vredno čutiti, vrnila ti bo s tako lepoto, da boš komaj dihal. Vredno je tudi zaupati ljudem in biti zaupan drugim. Še vedno in vedno bom verjel v to, da so ljudje dobri, da jim je vredno zaupati, čeprav kdaj pa kdaj naletimo na lumpe. Tako kot kdaj pride deževen in turoben dan. Potem pa spet posije sonce. Uživajmo ga kolikor se ga le da.

krnica-3-large

V soboto sva se sprehodila do koče v Krnici. Kakšen dan, kakšna narava, kakšni hribi!!! Kako močno začutim in se zavem, zakaj je potrebno varovati naravo za vsa živa bitja, ki pridejo za nami. Pišnica je buhtela od čiste, sveže, zdrave vode. Nad njo kulisa Prisanka, neverjetni pogledi.

krnica-8-large

Na poti sva govorila bolj malo, bolj sva uživala in prisluhnila naravi. Gore so se otresale težkega snega in močno je bobnelo.

krnica-14-large

Po večini Gorenjske je v soboto nesramno pihalo, v Krnici skorajda ne. Ob pogledu na vrhove gora in na oblike oblakov pa sva vedela, da gori v robeh močno vleče.

krnica-23-large

Potem se pokaže kraljica Škrlatica, Kugyjeva lepotica.

krnica-24-large

Ponavadi so najini pristopi glede na predviden čas precej hitrejši, v soboto pa sva krepko prekoračila pristopni čas do prijetne koče v Krnici. Odveč je razlagati zakaj, bilo je absolutno prelepo za furjasto hojo.

krnica-40-large

Dragi prijatelji, znanci, neznanci. Tisti, ki vas premamijo trgovski centri, kavice v barih, urica tenisa v smrdeči dvorani, odvržite okove civilizacije in se za kratek čas ob letošnji snežni idili sprehodite v naše Julijce, pripeljite otroke, majhne, velike, hvaležni vam bodo. Hodite odprtih oči in videli boste, da vam narava ponuja več, kot vam lahko katerikoli civilizacijski izdelek. Ob takem dnevu, kot je bil včeraj, sem 100% prepričan, da je tako.

krnica-61-large

No, da ne bom preveč pametoval, vsak si izbere način življenja sam. Če bom še naprej vabil ljudi v te prelepe konce, bom na koncu v koloni hodil za vsemi povabljenci, to pa mi tudi ne bi bilo prav.

krnica-63-large

Težko je bilo zapusiti raj v Krnici, seveda pa se nisva mogla peljati mimo verjetno najlepšega dela naših hribov – Martuljkove skupine. Koliko panoram si je že zaslužila? Bog ve.

krnica-80-large