Narava

Ljubitelji narave

Danes si moramo ljudje izmišljati in pogosto ter povsod poudarjati raznorazne pridevnike, da poudarimo naš odnos do narave. S tem se skušamo ločiti od tistih, ki jim narava nič ne pomeni. Pred desetletji smo začeli neverjetno lahkotno lepiti oznako ekološko na vse, kar vsaj malo zadiši po naravnem. Danes je ekološki celo avto, pralni stroj in celo WC papir. Kot ekološke akcije označujemo vsakoletno pobiranje smeti, gradimo ekološke hiše, kupujemo na ekoloških tržnicah, na banki nam nudijo ekološki kredit!?. Ekologija je modna muha, tudi gospodarska priložnost, pravzaprav je vsepovsod. Pa vam je sploh kdo kdaj zaupal, kaj v resnici je ekologija. To je znanstvena veda o odnosih med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Še vedno menite, da so smetarji lokalne komunale ekologi?

20160301-ZZ8M9573

In kdo so potemtakem ljubitelji narave? Ta izraz si pripne mestna gospa, ki s svojim oblečenim psom rada zaide v Tivoli, borzni posrednik, ki za vikend »karva« na Krvavcu, član uprave cementarne, ki z vetrom v laseh jadra s prijatelji po Sredozemlju, navdušen turni smučar, ki uživa v »heli ski-ju«, stari rocker, ki s svojim Harleyem neizmerno uživa v gorskih razgledih ovinkastega Vršiča, … Če so ljubitelji narave, potem gre verjetno za ljudi, ki imajo radi naravo. Pa imajo radi naravo na način, da ima tudi ona kaj od tega ali le za to, da imajo sami nekaj od tega odnosa ter da se pohvalijo, kakšni ljubitelji narave so?

20160301-ZZ8M9590

Ste kdaj slišali ali prebrali, da bi bili kakšni staroselci ljubitelji narave? Mogoče Indijanci, Aboridžini, Eskimi? Ste kdaj slišali kakšnega malega kmeta na podeželju, v gorah, da bi dejal, da je ljubitelj narave? So mogoče kdaj izjavili, da so ekologi? Tisti, ki z naravo resnično živijo, so njen del in gojijo povsem drug odnos do nje. Velikokrat je za te ljudi narava kruta, taka, kot v resnici je, z vsemi lepimi in manj lepimi obrazi.

20160301-ZZ8M9584

Mi, ljubitelji narave pa iz toplega, z vsemi priteklinami sodobnega ugodja grizemo nohte ob vremenski napovedi, ki bo ta vikend obupno slaba in je pod vprašajem naše tako pričakovano smučanje ali pa plezalni vikend v Istri. Zakaj ravno za vikend in ne med tednom? No, mi bomo kakšen slab vikend preživeli, tudi kakšno sušo ter poplavo. Ljudje, ki živijo z naravo pa bodo molili k preživetju.

20160301-ZZ8M9601

Ne glede na vse, ljudje civilizaciji ne bomo ušli. Tudi ljudje na skrajnem severu Sibirije bi verjetno njihovo mrzlo jurto zamenjali za našo toplo alpsko hiško. Njihovo zdravstvo bi zlahka zamenjali za našega, sicer vsak dan medijsko popljuvanega, zamenjali bi tudi šolstvo ter še kaj. Zato z ljubitelji narave ni nič narobe, vsi postajamo prav to. Vsi težimo k udobju, pa tudi varnosti. Le ne pozabimo, da smo del narave. Da nam le njeno poznavanje, prilagajanje, spoštovanje in odnos omogoča dolgoročno preživetje na tem planetu. In če imamo kdaj možnost izbire, izberimo tisto obliko preživljanje prostega časa v naravi, ki ji najmanj škoduje. Naj ne bo ljubitelj narave le fraza, ampak naj odraža naša dejanja.

Napovedovanje potresov

Že dolgo velja, da potrese ni moč napovedati. Pika. No ja, mogoče pa temu le ni tako. Bratranec Jure je na podlagi več kot desetletnega ukvarjanja s potresi, nepreštetimi urami preživetimi v naravi in njenem opazovanju ter nekaj naključji dognal, da se potrese lahko napoveduje z osupljivo natančnostjo. Za njegovo “Omega teorijo” stoji več kot 300 strani matematičnih računov, a Jure zna to “solato” razložiti tudi na povsem običajen, razumljiv, celo šaljiv način. Zato vabim vse, ki jih zanima delovanje Zemlje, narave in tiste, ki bi bili radi del zgodovinskega odkritja, da se udeležijo brezplačnega predavanja. Vse informacije so spodaj.

jure12

Jure Žalohar, 38 letni Kranjčan je zaljubljenec v naravo. Danes profesor fizike na Kranjski Gimnaziji je že v osnovni šoli iskal in zbiral fosile. Ker ni prav posebno rad igral violine, je raje ves svoj prosti čas preživel v gorah, vzpetinah, grapah, peskokopih, … Geološka strast ga je pripeljala do doktorata, v katerem se ni ukvarjal s fosili, temveč je preučeval potrese. Če mu je ob natrpanem urniku ostalo kaj časa, medtem ko je ravno s prijatelji raziskoval najstarejše fosile morskih konjičkov na svetu, je programiral in ustvaril računalniški program za potrese. Ker mu to ni bilo dovolj, je začel raziskovati kristale in majhne delce v njih. Le te je potem fotografiral skozi mikroskop in ustvaril izjemna umetniška dela. Opazili so ga pri National Geographic, objavili njegove fotografije in poseben prispevek. Rad predava, ne samo v šoli, tudi drugje. Rad piše članke in knjige. Sodeloval je pri ustanovitvi lokalnih muzejev in številnih geoloških zbirk.

20120815-DSC_9760

V zadnjih dveh letih pa se mu je zgodilo nekaj, za kar ne ve ali gre za pomembno ali nevarno znanstveno odkritje. Pri preučevanju potresov je razvil teorijo, s katero je moč napovedovati potrese. Teorija ni samo na papirju ali v knjigi, preizkuša jo v realnem času, v živo. In to z osupljivo natančnostjo.

Jure je iskriv in iskren sogovornik. Na predavanju nam bo razkril, kako deluje Zemlja oz. kako ljudje mislimo, da deluje. Obstajajo namreč zakonitosti, ki jih znanost ni sposobna razložiti.

Predavanje je brezplačno, zaželena je predhodna prijava na edo@svashta.com ali 040853374 (Edo)

Kamen ni večen – 2. del

35-20130722-IMG_3474

V prvem delu sem s fotografijami pokazal, kako kamen mehansko razpada, tokrat pa poglejmo, kako padavinska voda in snežnica vplivata na zunanjo podobo apnenca. Voda topi apnenec z ogljikovo kislino. Zanimivo je, da je korozija (izraz za kemično preperevanje) močnejša pod prstjo, kot na prostem. Gre za preprosto dejstvo, da voda dobi več ogljikovega dioksida (potreben za tvorbo ogljikove kisline) iz organskih snovi in organizmov v prsti. Vse, kar nastaja s korozijo, imenujemo kraške oblike. Te so seveda prisotne tudi v visokogorju. In kako lepe so.

28-20130722-IMG_3323

29-20130722-IMG_3430

32-20130722-IMG_3627

36-20130723-IMG_3741

37-20130723-IMG_3828

20120718-ZZ8M0699

20130722-IMG_3331

20130722-IMG_3433

Triglavski narodni park